Franja

Zadetki iskanja

  • orgeln orglati, igrati na orgle; figurativ bučati, Hirsch: trobiti, rukati
  • per-sonō -āre -sonuī (per in sonāre)

    I. trans.

    1. skozi in skozi (za)šumeti, z glasovi napolniti (napolnjevati), (za)zveneti skozi kaj: regna latratu, aequora conchā V., amoena litorum T., gemitu regiam Cu. glasen jok zagnati, glasno (za)jokati, mihi qui personat aurem H. ki mi kliče (trobi) na uho.

    2. na (vso) moč (za)kričati, glasno (za)klicati: haec personat ardens Sil.; z ACI: Ci., L.

    3. glasno oznaniti (oznanj(ev)ati), naznaniti (naznanj(ev)ati), (raz)trobiti, (raz)trobentati, razglasiti (razglašati), napoved(ov)ati, oklic(ev)ati: eas res in angulis Ci.; z ACI: illa vox secum consules facere acerbissime personabat Ci., Baiae personant huc unius mulieris libidinem esse prolapsam Ci.; occ. opevati, glasno slaviti: Prud., Aug., Achilles fortium virorum laudes personans Cu. slavna dela (dejanja) junakov, plausibus p. formam principis T. z glasnim ploskom slaviti.

    4. na kako glasbilo igrati, trobiti, brenkati: classicum Ap., nunc citharā, nunc lyrā personatur hendecasyllaborum volumen Plin. iun.

    II. intr.

    1. glasiti se, razlegati se, doneti, zveneti: Ap., Gell., Lact., domus cantu personat Ci. po hiši se razlega petje, personat regia ploratu Cu., id totis castris personabat L., aures personant vocibus Ci. po ušesih mi zvenijo glasovi; metaf.: plebs personabat plausu composito T. ljudstvo je ploskalo, ii plausibus personare T.

    2. oglasiti (oglašati) se, (za)igrati, (za)brenkati: citharā Iopas personat V.

    Opomba: Pf. personavit: Ap.; inf. pf. personasse: Prud.
  • poop3 [pu:p]

    1. neprehodni glagol
    grmeti (topovi); trobiti, hupati

    2. prehodni glagol
    ameriško, sleng izčrpati koga

    pooped out izčrpan
  • rappeler [raple] verbe transitif poklicati (nazaj); odpoklicati; militaire vnovič vpoklicati; spomniti (quelque chose à quelqu'un koga na kaj); poklicati v spomin; militaire trobiti, bobnati za zbor; théâtre (po)klicati pred zastor; razveljaviti (zakon)

    se rappeler quelque chose spomniti se, spominjati se česa
    ce paysage rappelle la Suisse ta pokrajina spominja na Švico
    il m'a rappelé ma promesse spomnil me je na mojo obljubo
    rappeler quelqu'un à l'obéissance, au devoir pozvati koga k poslušnosti, k dolžnosti
    rappeler à l'ordre (parlement) pozvati k redu
    rappeler à soi spet k sebi spraviti, figuré odpreti oči (quelqu'un komu)
    rappeler à sa succession postaviti, določiti za svojega dediča, naslednika
    rappeler des réservistes sous les drapeaux (zopet) vpoklicati rezerviste pod zastavo
    rappeler au téléphone (zopet) poklicati k telefonu
  • röhren Hirsch: rukati, trobiti; figurativ kričati; bučati, hrumeti
  • schmettern

    1. (werfen) treščiti; (aufprallen) butniti

    2. zapeti, zaigrati na ves glas; (za)trobiti

    3. einen Schnaps: zvrniti
  • suonare, sonare

    A) v. tr. (pres. suōno)

    1. glasba igrati (glasbilo)

    2. oznaniti, oznanjati; zvoniti, trobiti; odbiti:
    la campana suona l'Avemaria zvon zvoni zdravamarijo
    l'orologio suona le sei ura bije šest
    suonare il campanello pritisniti na zvonec

    3. pren.
    suonarla a qcn. zabrusiti, nabrenkati jih komu

    4. pog. natepsti, premlatiti, nabunkati

    5. pog. prevarati, ogoljufati, ociganiti

    B) v. intr.

    1. zveneti

    2. zvoniti, biti; trobiti:
    suonare a distesa zvoniti na vso moč
    suonare a martello biti plat zvona
    suonare a raccolta trobiti k zboru

    3. knjižno odzvanjati, odmevati

    4. glasba igrati (glasbilo)

    C) v. tr., v. intr. knjižno glasiti se; pomeniti; izražati:
    parole che suonano condanna obtožujoče besede
  • sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

    sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
    sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
    sonner la messe zvoniti k maši
    sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
    sonner le tocsin biti plat zvona
    (populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
    (familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
    se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
    quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
    midi a sonné poldan je zvonilo
    la messe sonne k maši zvoni
    sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
    ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
    son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
    faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka
  • sound2 [sáund] neprehodni glagol
    zveneti, doneti, razlegati se
    figurativno zdeti se, delati vtis, slišati se
    prehodni glagol
    glasba trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasiti

    to sound the alarm dati znak s trobento za alarm
    to sound s.o.'s lungs osluškovati komu pljuča
    to sound in damages tožiti za nadomestilo nepreverjene škode
    to sound s.o.'s praises peti komu hvalo
    to sound a trompet (za)trobiti na trobento
    to sound a retreat trobiti k umiku
    to sound a wheel pregledati stanje kolesa (pri vagonu)
    the bell sounds noon zvon bije poldan
    the clarion sounded rog je zadonel
    it sounds as if he was keeping something back to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)
    his report sounds all right njegovo poročilo daje ugoden vtis
    the n in column is not sounded v besedi column se končni n ne izgovarja
    it did not sound like his voice ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glas
    to sound off ameriško, sleng odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imena
    to sound in iti za; glasiti se na
  • strombazzare

    A) v. tr. (pres. strombazzo) ekst. raztrobiti, razbobnati

    B) v. intr. avto trobiti, hupati
  • svírati svîrām
    1. igrati: svirati u klavir, na klaviru, na violini, u harmoniku, u frulu; ciganski svirati igrati brez not, kot cigani; jedni sviraju, drugi igraju (tudi ekspr.)
    2. piskati: lokomotiva, lađa, sirena svira
    3. trobiti: svirati u rog, u trubu; svirati (na) ustajanje, (na) zbor, (na) uzbunu; svirati povečerje trobiti k počitku
    4. žvižgati: kuršum, tane, kugla svira kroz vazduh, kroz zrak; vjetar svira
    5. tanko svirati revno živeti, tanko piskati; to možeš ti komu drugome svirati to lahko komu drugemu pripoveduješ
  • toot [tu:t]

    1. samostalnik
    trobljenje, hupanje

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    trobiti (v rog); zatrobiti, zahupati, hupati

    to toot one's own horn figurativno sam sebe hvaliti, sam sebi hvalo peti
  • tootle [tu:tl]

    1. samostalnik
    piskanje na dude, dudlanje; trobljenje
    sleng čvek, čenčanje

    2. neprehodni glagol
    piskati na dude, dudlati; trobiti; igrati na flavto
    sleng pisati nesmisle (čvek)
  • trompeter [trɔ̃pəte] verbe intransitif trobiti; verbe transitif razirobiti (une nouvelle novico)
  • trúbiti -īm
    1. trobiti: trubiti u trubu, novosti
    2. trobiti, hupati: u gradu, u varoši može se trubiti samo u slučaju opasnosti
  • tuck1 [tʌk]

    1. samostalnik
    zastarelo trobljenje trobent, fanfara; bobnanje

    2. prehodni glagol
    škotsko trobiti; bobnati
  • tuten trobiti
  • афишировать javno nabiti, objavljati; razkazovati, (raz)trobiti
  • труби́ти трублю́ недок., trobíti tróbim nedov.
  • трубить trobiti;
    т. в трубу trobentati; obešati na veliki zvon