Franja

Zadetki iskanja

  • portavoce

    A) m invar. navt. megafon, govorilo, trobilo; govorilna cev

    B) m, f glasnik, glasnica:
    il portavoce del governo vladni glasnik
    un portavoce di pettegolezzi slabš. prenašalec čenč
  • portavoz (množina: -ces) moški spol trobilo, govorilo, zvočnik

    portavoz del partida radical organ (časopis) radikalne stranke
  • porte-voix [-vwa] masculin, invariable govorilo, trobilo, megafon

    crier dans un porte-voix vpiti v megafon
  • speaking-trumpet [spí:kiŋtrʌ́mpit] samostalnik
    megafon, trobilo, govorilo
  • Sprachrohr, das, megafon; [Schiffahrt] Schifffahrt govorna cev; figurativ trobilo, glasilo
  • voice tube [vɔ́istju:b] samostalnik
    govorilo, trobilo
  • ру́пор ч., trobílo -a s.
  • caracola ženski spol velika školjka, ki služi kot trobilo poljskim delavcem
  • cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

    1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

    2. occ.
    a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
    b) roženica (v očesu): Plin.
    c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
    č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

    3. met. iz roženine narejene stvari,
    a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
    b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
    c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
    č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
    d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
    e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
    f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

    4. pren. rogu podobne stvari,
    a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
    b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
    c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
    č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
    d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
    e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
    f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
    g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
    h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
    i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

    Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.
  • acústico akustičen

    bocina acústica slušalo
    tubo acústico govorilo, trobilo
    acústico m slušalo
  • alpski rog stalna zveza
    (trobilo) ▸ havasi kürt, alpesi kürt
  • altovska pozavna stalna zveza
    glasba (trobilo) ▸ altharsona
  • angleški rog stalna zveza
    (trobilo) ▸ angolkürt
  • baročna pozavna stalna zveza
    (trobilo) ▸ barokk harsona
  • basovska pozavna stalna zveza
    glasba (trobilo) ▸ basszusharsona
  • būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

    1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

    2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

    3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
    a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
    b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

    4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

    5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

    6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.
  • concha -ae, f (gr. κόγχη)

    1. školjka: conchas captare Pl. ali legere Ci., Suet., concha hians Ci., conchae viles H., cavae, marinae O.; poseb. margaritarum ali unionum concha, v stiku tudi samo concha Plin. (školjka) bisernica, ostrearum conchae Plin. ostrige z lupinami.

    2. sinekdoha
    a) polž lupinar, polž s hišico, occ. α) polžasto trobilo, velika troblja, zaviti rog, Tritonov rog: Plin., Lucan., cavā dum personat aequora conchā V., c. sonans O. β) polž škrlatnik, bagrenka: purpura … concharum tacta colore Plin.; pesn. met. škrlat, bager: collocat hanc stratis conchā Sidonide tinctis O.
    b) α) školjčna lupina: pina … duabus grandibus patula conchis Ci., fere res omnes aut corio sunt aut etiam conchis … tectae Lucr., squalentīs infode conchas V., ostreaque in conchis tuta fuere suis O.; poseb. unionum conchae biserna matica: cuncta distincta gemmis unionumque conchis erant Suet.; pesn. met. biser: munera fert illi conchas teretesque lapillos O., lucida c. Tib. β) polževa lupina, polžja hišica, polžnica: Col. poet.

    3. pren. školjki podobne stvari
    a) solnica: concha salis puri H.
    b) školjkasta posoda, steklenička, sodček, torilce, pušica: Col., Plin., conchae maiores duae Ca. oljenki, funde capacibus unguenta de conchis H., cum (Falernum) bibitur conchā Iuv.
    c) žensko spolovilo: te ex concha natam esse autumant: cave tu harum conchas spernas Pl.
  • glasil|o srednji spol (-a …)

    1. anatomija die Glottis, das Lautorgan

    2. časopis ipd.: das Organ, die Zeitung, die Zeitschrift (stranke Parteizeitung, Parteiorgan, združenja Verbandszeitschrift, interno Hauszeitschrift, osrednje Zentralorgan, tovarniško Betriebszeitung); (trobilo) das Sprachrohr
  • helikon samostalnik
    (trobilo) ▸ helikon
    Helikon je okroglo zavita kontrabasovska tuba, ki jo glasbenik nosi na rami, in je največ v rabi v vojaških pihalnih orkestrih. ▸ A helikon elsősorban katonazenekari használatra készült, kör alakban hajlított kontrabasszustuba, amelyen a játékos a hangszert a vállára véve játszhat.
    Povezane iztočnice: sopranski helikon
  • kornet samostalnik
    1. (posodica za hrano) ▸ tölcsér
    kornet s čokolado ▸ csokoládés tölcsér
    kornet za sladoled ▸ fagylalttölcsér
    sladoled v kornetu ▸ fagylalt tölcsérben
    hrustljav kornet ▸ ropogós tölcsér
    Pica v kornetu zaradi svoje oblike spominja na sladoled. ▸ A tölcséres pizza a formája miatt fagylaltra emlékeztet.
    Povezane iztočnice: sladki kornet

    2. (vrsta sladoleda) ▸ tölcséres jégkrém
    sladoledni kornet ▸ tölcséres jégkrém
    Sara si je na vroč poletni dan zaželela kornet, ki ga je tudi kupila v trgovini. ▸ Sara a meleg nyári napon megkívánta a tölcséres jégkrémet, és vett is egyet a boltban.

    3. (o obliki) ▸ tölcsér
    zvit v kornet ▸ tölcsérbe csavart
    oblikovati kornet ▸ tölcsért formáz
    Iz debelejšega in tršega papirja oblikujte kornet. ▸ Vastagabb és keményebb papírból formázzon tölcsért!
    Listi posušenih morskih alg so zviti v kornet, v katerem je riž z raznimi dodatki. ▸ A szárított tengerialga-leveleket tölcsérbe tekerték, és abban van a rizs a különböző feltétekkel.

    4. (trobilo) ▸ kornett, piszton
    igrati kornet ▸ kornetten játszik, kornettezik
    kvartet kornetov ▸ kornettnégyes

    5. (glasbenik) ▸ kornett, piszton

    6. nekdaj (vojaški čin) ▸ cornet [katonai rang]
    Avtor pogumnih verzov je bil kornet huzarskega polka telesne garde Mihail Jurjevič Lermontov. ▸ A bátor verssorok szerzője huszárezred testőrségének cornetje, Mihail Jurjevics Lermontov.