-  
dvaintridesetérka ž knjiga sa po trideset i dva lista u arku
  -  
trentamila agg.; m trideset tisoč
  -  
trentenaire [trɑ̃tənɛr] adjectif ki traja trideset let, tridesetleten
  -  
trentenaire [trɑ̃tənɛr] adjectif ki traja trideset let, tridesetleten
  -  
trentina f
1.  trideseterica; okrog trideset
2.  trideset let (življenja):
 ha passato la trentina prekoračil je trideseto leto
  -  
trīcēnārius 3 (trīcēnī) trideset vsebujoč ali obsegajoč: numerus Tert. tridesetica, fistula Vitr., Front. tridesetpalčna (tridesetcolska) cev, caerimoniae P. F. pred katerimi so se 30 dni vzdržali določenih stvari, divinitas Tert., et ecce iam tricenariam aetatem agebant Aug. bili so že v 30. letu; (o osebah) tridesetleten: filius Sen. rh.; subst. trīcēnārius -iī, m tridesetletnik: Arn.
  -  
trīcēnī -ae -a, gen. trīcēnûm (trīgintā)
1. po trideset: lecti Ci., dies Col., Plin., milites Auct. b. Afr., stipendia T. tridesetletna, fistula tricenûm quinûm Front. petintridesetpalčna (petintridesetcolska) cev.
2. trideset skupaj (naenkrat): Plin., Corn., Mart.
  -  
trīcēssis -is, m (trīgintā in ās) trideset asov: Varr.
  -  
tridesétak prisl. približno trideset; njih tridesetak postarijih bješe se prikupilo
  -  
trídesetoro, trídesetero s trideset moških in žensk ali otrok
  -  
tridesetòrica ž trideset moških, mož
  -  
тридцатилетие n trideset let; tridesetletnica
  -  
almeno avv.
1.  vsaj, najmanj:
 costerà almeno trentamila lire stalo bo vsaj trideset tisoč lir
2.  ko vsaj:
 almeno non piovesse ko vsaj ne bi deževalo
  -  
Augēās (Augīās) -ae, m (Αὐγείας) Avgeja, Avgija, Helijev in Nevpidamin sin, epejski kralj v Elidi, argonavt, ki mu je Herkul na Evristejevo povelje v enem dnevu počistil goveji hlev (v katerem je bilo 3000 goved), tako da je skozenj napeljal reko Alfej; hlev baje že trideset let ni bil očiščen: Hercules, qui Augeae egessit κόπρον Varr. ap. Non., Hercules Augiae regis bovile uno die purgavit Hyg., Augeas rex in Graecia excogitasse (namreč gnojenje njiv) traditur Plin.; preg.: cloacas Augeae purgare Sen. ph. Avgejev hlev čistiti = trdo in neprijetno delo opravljati. Od tod adj. Augēus 3 Avgejev: Augēis stabulis Aus. — Soobl. Auge͡us -eī, m Avgej: Hyg., Sen. tr., Ap., Augei stabulis Aus. (drugi berejo Augēis stabulis).
  -  
bíti (sém) imperf.
A)  (v osebni rabi)
1.  (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
 so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
 bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2.  (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
 hiša je (stoji)
 sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
 za gozdom je (se razprostira)
 travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
 biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
 nesreča je bila (se je zgodila)
 včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3.  (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
 prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
 pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
 biti naprodaj essere in vendita
 biti v sorodu essere imparentato
 ne biti po volji non piacere, non andare
 biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
 biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
 biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
 biti v dvomih dubitare
 biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
 (s kakovostnim rodilnikom):
 biti vesele narave essere di indole allegra
 biti srednje postave essere di statura media
 biti kmečkega rodu essere di origine contadina
 biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
 biti istih let avere la stessa età
4.  (za izražanje istosti, enakosti) fare:
 ena in ena je dve uno più uno fa due
 kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B)  (v brezosebni rabi)
1.  (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
 jutri ne bo šole domani non c'è lezione
 očeta še ni papà non c'è ancora
2.  (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
 žal mi je bilo mi è dispiaciuto
 zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
 mater je strah la madre ha paura
 vse je bilo sram tutti si vergognarono
3.  (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
 denarja je malo di soldi ce n'è pochi
 ali je kaj novega c'è niente di nuovo
 deset jih je bilo erano (in) dieci
4.  (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
 dolgčas je che noia!
 otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
 na morju je bilo lepo al mare è stato bello
 slabo ji je bilo si è sentita male
 škoda ga je peccato per lui
5.  (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
 žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
 tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6.  (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
 mraz je bilo faceva freddo
 zunaj je bila tema fuori era buio
7.  (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
 kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
 še en kozarček bova beviamo un altro goccio
 klop je iz kamna la panca è di pietra
 fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
 deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
 hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C)  (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
 je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
 je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 kar je, je quel che è stato è stato
 dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
 obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
 ta je lepa! questa è bella!
 še tega je bilo treba ci voleva pure questo
 prav mu je gli sta bene
 bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
 o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
 biti na glasu essere noto, famoso
 ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
 na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
 otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
 po njem je è perduto, è morto
 ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
 biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
 ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
 pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
 biti bogat z nečim abbondare di qcs.
 bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
 pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
 biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
 koliko sem dolžan? cosa devo?
 biti donosen rendere
 biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
 napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
 biti kandidat candidarsi
 biti komu v čast fare onore a qcn.
 biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
 biti mlahav essere di lolla
 biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
 biti na dieti stare a dieta
 kakor je navada reči come si suol dire
 tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
 biti nujen urgere
 biti ob pamet ammattire
 pren. biti poskusni zajec fare da cavia
 potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
 ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
 stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
 biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
 biti v agoniji agonizzare
 biti v cvetju fiorire
 biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
 biti v modi usare
 zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
 biti v nevarnosti correre pericolo
 jur. biti v pristojnosti competere
 biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
 biti v veljavi essere in vigore, vigere
 biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
 pren. biti ves blažen andare in visibilio
 biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
 ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
 biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
 biti zastarel essere out
 biti žal dispiacere, rincrescere
 žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  -  
čez1 [é]
  
 prislov: tja čez dort hinüber
  
 tam čez dort drüben
  
 in čez und darüber (do kolen in čez bis zum Knie und darüber), za številom und mehr (trideset let in čez dreißig Jahre und mehr)
  
 pogovorno: čez dati (prepustiti) übergeben
  
 čez dati/dajati (bruhati) sich übergeben
  
 čez imeti (imeti na skrbi) sorgen für
  -  
dérision [-rizjɔ̃] féminin zasmehovanje, zasramo-vanje, roganje; nepomembna, smešna stvar
rire masculin de dérision porogljiv smeh, roganje
tourner en dérision zasmehovati
trente francs! c'est une dérision! trideset frankov! to je smešno!
  -  
entre med, pod, pri, v
 entre dos luces v somraku
 entre tú y yo midva (skupaj)
 cien hombres, entre marineros y soldados sto mož, deloma mornarji, deloma vojaki
 entre día čez dan
 entre tanto (= entretanto) medtem
 entre tanto que dokler ne
 entre lobo y can ne krop ne voda
 entre rojo y azul vijoličast
 entre difícil y costoso deloma težaven, deloma drag
 30 entre 5 a 6 pet v trideset gre šestkrat
 tal pensaba yo entre mí tako sem si mislil pri sebi
 hablando para entre los dos med nami rečeno
 entre que (= mientras) medtem ko
  -  
etnična skupina stalna zveza
 (narodna skupnost) ▸ etnikai csoport, etnikum
V Nepalu je več kot trideset etničnih skupin, ki govorijo sedemnajst jezikov. ▸ Nepálban több mint harminc etnikai csoport él, akik tizenhét nyelvet beszélnek.
  -  
iznad prep.
1.  di sopra di, da:
 dvigniti glavo iznad knjig alzare la testa dai libri
2.  (nad, čez) sopra:
 temperatura iznad trideset stopinj una temperatura sopra i trenta gradi