Franja

mercātiō -ōnis, f (mercārī) trgovanje, trženje, kupčevanje: Aug.

mercato m

1. tržnica, trg; sejem:
mercato coperto pokrita tržnica
mercato del bestiame živinski sejem
giorno di mercato sejemski dan
tenere mercato imeti sejem

2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
mercato nero črna borza
prezzo di mercato tržna cena
a buon mercato poceni

3. ekon. trg, tržišče:
analisi di mercato tržna analiza
economia di mercato tržno gospodarstvo
mercato interno notranje tržišče
mercato estero zunanje tržišče
mercato comune europeo Skupni evropski trg

4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

5. hrušč, zmešnjava, gneča

mercatura f redko trgovanje:
esercitare la mercatura trgovati, ukvarjati se s trgovino

mercātūra -ae, f (mercārī) trgovska dejavnost, trgovina, trgovanje, trgovstvo, kupčija, kupčevanje: C., H. idr., tenuis, magna, quaestuosa Ci., mercaturas facere Ci., L. ali verti in mercaturā Pl. tržiti, trgovati, kupčevati; metaf.: non erit ista amicitia, sed mercatura quaedam utilitatum suarum Ci. neko trženje v svojo korist, ad eos tamquam ad mercaturam bonarum artium profectum esse Ci.

mercātus -ūs, m (mercārī)

1. trgovska dejavnost, trgovina, trgovanje, trgovstvo, kupčija, kupčevanje, prodaja, promet: domi tuae turpissimo mercatu omnia sunt venalia Ci., earum rerum omnium domesticum mercatum instituit Ci. za vse to je odprl doma trgovino, z vsem tem je začel trgovati na svojem domu, m. meretricius Pl. obrt.

2. trg, letni (vele)sejem, semenj: Ter., Varr., Suet., ad mercatum proficisci Ci., mercatum indicere, habere Ci., Tullus ad Feroniae fanum mercatu frequenti negotiatores Romanos comprehensos querebatur L. na številno obiskanem semnju, magna pars Italiae stato in eosdem dies mercatu congregata T., m. Olympiacus Inst. veliki olimpijski semenj = slovesni shod, narodna svečanost v Olimpiji, kjer so hkrati s semnjem potekale slovesne igre, concilium Asiae Graeciaeque is mercatus erat L., mercatus is, qui habetur maximo ludorum apparatu totius Graeciae celebritate (= gr. πανήγυρις) Ci.

négoce [negɔs] masculin (vele)trgovina, trgovsko poslovanje, trgovanje, kupčija

faire le négoce trgovati, kupčevati

negociación ženski spol pogajanje; trženje, trgovanje (z menicami)

entablar (entrar en) negociaciónes začeti pogajanja, stopiti v stik z

négociation [-sjasjɔ̃] féminin pogajanje; posredovaje, commerce negociacija, prodaja; trgovanje, prodaja nedospele menice

régler un conflit par voie de négociation urediti spor s pogajanji
entamer des négociations začeti pogajanja
ouverture féminin, échec masculin des négociations začetek, neuspeh pogajanj
négociations commerciales trgovinska pogajanja
négociations de paix mirovna pogajanja

negóţ -uri n trgovanje
□ a face negoţ trgovati, kupčevati

negōtiātiō -ōnis, f (negōtiārī)

1. veletrgovina, trgovina na debelo, kupčevanje, trženje, trgovanje, zlasti denarna in menična trgovina: reliquiae negotationis veteris ali Asiaticae Ci. ep. ostanki terjatev, qui nunc praecipue negotatione delectantur Val. Max. ki se sedaj še posebej radi ukvarjajo z denarnimi posli.

2. (v cesarski dobi) vsaka trgovina: constat negotiatio omnis ex empto et vendito (iz nakupa in prodaje) Sen. ph., n. pecuaria Col., sagaria et lintearia Dig., oppidum, in quo omnis negotiatio convenit Plin., negotiationes quoque vel privato pudendas propalam exercuit Suet.

nūndinātiō -ōnis, f (nūndinārī)

1. trženje, kupčevanje, trgovanje (s čim), pogajanje (za kaj): Cod. Th., fuit nundinatio aliqua, et isti non nova, ne causam dicerent Ci., quae libido istius in iure dicundo fuerit … quae nundinatio Ci.; z objektnim gen.: n. iuris et fortunarum Ci.; meton. tržna (sejemska) cena: Cod. Th.

2. podkupovanje: Cod. I.

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

pazàrina ž trgovanje

prō-mercium -iī, n (prō in merx) kupčija, trgovanje, trgovina, kupčevanje, trženje: Icti.

trading [tréidiŋ]

1. pridevnik
trgovski; podkupljiv

2. samostalnik
trgovanje, trgovina, obrt, promet

trading company trgovska družba

traffic [trǽfik]

1. samostalnik
(javni, cestni, železniški, ladijski) promat; trgovina, trgovanje
slabšalno mešetarjenje, črna borza

goods traffic blagovni promet
heavy traffic velik promet, naval
passenger traffic potniški promet
traffic policeman prometni miličnik

2. neprehodni glagol
trgovati (in, with z)
kupčevati; barantati (for za)
prehodni glagol
razprodati

to traffic away (raz)prodati

traffico m (pl. -chi)

1. trgovanje, trgovina (tudi nezakonita); promet (poslovni):
il traffico degli stupefacenti trgovina z mamili
far traffico di slabš. trgovati s

2. promet:
traffico pedonale, stradale osebni, cestni promet
traffico aereo, automobilistico, ferroviario, marittimo letalski, avtomobilski, železniški, pomorski promet

3.
traffico postale, telegrafico, telefonico poštni, telegrafski, telefonski promet

trafic [trafik] masculin promet; cestni promet; péjoratif (več ali manj nedovoljeno, nezakonito) trgovanje, trgovina

trafic d'armes, d'opium, de stupéfiants trgovina z orožjem, opijem, mamili
trafic maritime, routier, aérien pomorski, cestni, letalski promet
trafic touristique turistični promet
(humour) faire trafic de ses charmes predajati se prostituciji
(juridique) trafic d'influence pasivno podkupovanje, prodajanje svojega vpliva
trafic local, en transit lokalni, tranzitni promet
trafic voyageurs, marchandises, commercial potniški, tovorni, trgovski promet
trafic ferroviaire, fluvial, frontalier, d'excursion železniški, rečni, mejni, izletniški promet
densité féminin, intensité féminin du trafic gostota, intenzivnost prometa
heures féminin pluriel de trafic intense, de faible trafic ure (čas) močnega, šibkega prometa
suspendre le trafic ustaviti promet

tráfic -uri n

1. promet

2. trgovanje, trgovina

tráfico moški spol trgovina, trgovanje, kupčija; mešetarjenje, krošnjarjenje; (mestni) promet

tráfico aéreo, callejero, rodado zračni, cestni, vozni promet
dirigir el tráfico urejati ali usmerjati (cestni) promet