douce [du:s] pridevnik
škotsko umirjen, miren, trezen
Zadetki iskanja
- down-to-earth [dáuntuə́:ɵ] pridevnik
trezen, preudaren, stvaren, realen - empty1 [ém(p)ti] pridevnik (emptily prislov)
prazen; nezaseden; brezvsebinski, puhel
pogovorno lačen, trezen
to feel empty biti lačen
to be empty of s.th. ne imeti česa
empty weight lastna teža
on an empty stomach na prazen želodec, tešč - ēnucleō -āre -āvī -ātum (ē in nucleus)
1. izkoščičiti: oliva enucleata Plin. Val., enucleatae bacae iuniperi Marc.
2. pren. razjasniti (razjasnjevati), razložiti (razlagati): rem Ci., ista omnia Gell.; occ. skrbno izbrati, nadrobno razpravljati kaj: acu quaedam enucleata argumenta Ci. izmodrovani, non enucleata suffragia Ci. ne s previdnim izborom, ne iz golega prepričanja oddani glasovi, haec nunc enucleare non ita necesse est Ci.; pt. pf. subst. neutr. pl.: ex diversis auctoribus enucleata collegi Veg. cvet. — Adj. pt. pf. ēnucleātus 3, adv. -ē, jasen in preprost, trezen: genus (dicendi) enucleatum Ci., est enim plenius quam hoc enucleatum (genus) Ci., enucleate facere Ci., enucleate disputant Stoici Ci.; adv. komp. ēnucleātius: Aug., Cass., superl. ēnucleātissimē: Aug. - froid, e [frwa, d] adjectif mrzel, hladen; hladnokrven; neobčutljiv, trd; brezčutne duše; trezen
animaux masculin pluriel à sang froid mrzlokrvne živali
guerre féminin froide hladna vojna
à froid hladno, figuré brez strasti, médecine brez vročice
laisser froid quelqu'un pustiti koga hladnega, brezčutnega, ne ga ganiti ali razburiti - hard-headed [há:dhédid] pridevnik
praktičen, realističen, trezen, preudaren; trmast - iēiūnus (pri Pl. večinoma iāiūnus) 3, adv. -ē (prim. lat. iēiēntāre, iēntāre, iāntāre, iēntāculum, iāntāculum)
I.
1. tešč, trezen, s praznim želodcem: biduum ita ieiunus fui, ut ne aquam quidem gustarim Ci. ep., ieiuna fessaque corpora torpebant L., ōs Plin., saliva Plin., slina na tešče; pesn. enalaga: lupus … , ieiunis dentibus acer H., Cerberus … ieiuno terreat ossa sono Pr.
2. meton.
a) lačen: canes Ci., misera ac ieiuna plebecula Ci. ep., Fames O.
b) žejen: sic expletur ieiuna cupido Lucr. žeja, vilem ieiunae saepe negavit aquam Pr. —
II. metaf.
1. prazen, brez česa: corpora … suco ieiuna feruntur Lucr., ieiun. intestinum Cels. lačno črevo.
2. pust, nerodoviten, neploden: ager Ci., ieiuna glarea ruris V., omnis humus inferiorem partem ieiuniorem habet Col., quid ieiunius (sc. hoc saxo)? Sen. ph.
3. prikrajšan za kaj, lačen česa, hrepeneč po čem: ieiunae huius orationis aures Ci. neseznanjena —, nezadovoljena s … , imperii divitiarumque avidi ieiunique Iust.
4. malo česa: ieiūnā sanie infuscatur arena V.
5.
a) malo pomemben, malenkosten, neznaten, (u)boren, beden, klavrn, maloumen: calumnia Ci., si non ieiunum hoc nescio quid, quod ego gessi, … videbitur Ci. ep., illud vero pusilli animi et ipsā malevolentiā ieiuni atque inanis Ci. ep., nihil in me non modo perfidiosum … et fallax in amicitia, sed ne humile quidem aut ieiunum debes agnoscere Ci. ep., ieiuna ars Q.
b) kot ret. t. t. trezen = suh, suhoparen, jalov, brez jedra, dolgočasen, pust: oratio, concertatio verborum, res Ci., cognitio Ci. nekoristno, brez koristi, si quis erit, qui … aut Antonium ieiuniorem aut Crassum pleniorem fuisse putet Ci., ieiuna eloquentia Q., ieiune et exiliter disputavisse Ci., haec dicuntur fortasse ieiunius Ci., ieiune et infirme dicere Plin. iun., ieiune laudare Gell. - klarblickend trezen
- level1 [levl] pridevnik (levelly prislov)
raven, vodoraven; enak, izenačen; trezen, pameten; prediren, hladen (pogled)
fizika enake potence
ameriško, sleng pošten, fair
ameriško, ekonomija obročen
level with v isti višini z
to make level with the ground zravnati z zemljo
to draw level with s.o. dohiteti koga
a level race izenačena dirka
to do one's level best potruditi se na vso moč
to give s.o. a level glance predirno (hladno) koga pogledati - literal1 [lítərəl] pridevnik (literally prislov)
točen, dobeseden, veren (prevod); trezen, stvaren (prikaz); prozaičen, pust, pikolovski (človek); črkoven
pogovorno resničen, pravi
matematika literal equation algebrajska enačba
the literal truth čista resnica
a literal flood prava povodenj - matter-of fact [mǽtərəvfǽkt] pridevnik
dejanski, resničen; trezen, prozaičen - nüchtern
1. Magen: prazen; auf nüchternen Magen na tešče; noch nüchtern sein biti tešč
2. (nicht betrunken) trezen
3. (sachlich) trezen, stvaren; Speise, Mensch: pejorativ pust, puščoben
4. Adverb trezno, stvarno; (ohne Essen) na tešče - poesielos (pretirano) trezen, nepoetski
- positif, ive [pozitif, iv] adjectif pozitiven, stvaren, dejanski; gotov, zanesljiv; evidenten, avtentičen; pritrdilen; veljaven; obstoječ; (oseba) realističen, trezen, praktičen; masculin resničnost, stvarnost, dejanskost; photographie pozitiv
(degré masculin) positif masculin, (grammaire) osnovnik
positif sur verre diapozitiv
épreuve féminin positive (photographie) pozitiv, kopija - realista1 m, f (m pl. -ti)
1. filoz., umet. realist, realistka
2. ekst. realist; trezen, praktičen človek - realistico agg. (m pl. -ci)
1. filoz. realističen
2. realističen; trezen; stvaren - responsabile
A) agg.
1. odgovoren:
direttore responsabile odgovorni urednik
2. premišljen, trezen
3. kriv
B) m, f odgovorni, odgovorna; odgovorna oseba - riflessivo agg.
1. razmišljujoč, refleksiven
2. trezen, preudaren:
persona riflessiva preudarna oseba
3. jezik povraten, refleksiven (glagol) - sachlich stvaren; v stvari; figurativ trezen; sachliche Zuständigkeit Recht stvarna pristojnost
- sānitās -ātis, f (sānus)
1. zdravje, ozdravitev (naspr. imbecillitas, exitium): PL., VARR., CELS., PH., SEN. PH., PLIN., GELL., IUST., VULG., AUG. idr., corporis temperatio, cum ea congruunt, e quibus constat, sanitas est CI., qui incorrupta sanitate sunt CI.
2. metaf.
a) duševno zdravje, zdravo (mirno) duševno stanje, bistroumnost, pamet(nost), zdrava pamet, razum(nost), preudarnost, zavedanje, zavestnost: SEN. TR., PLIN. IUN. idr., ita fit, ut sapientia sanitas sit animi CI., sanitas animorum posita est in tranquillitate CI., ad sanitatem reducere CI. ali perducere HIRT. ali revocare AUCT. B. ALX., PETR. ali ad sanitatem flectere aliquem L. spametiti (spametovati) koga, sanitatem animis afferre L., ad sanitatem reverti C. ali redire CI. EP. ali se convertere CI. spametiti (spametovati) se, sanitate ... vacans CI. nespameten.
b) (o govoru in govorniku) trezen, stvaren, preudaren jezik, treznost, stvarnost, preprostost, nezavitost, razbor, razboritost, bistroumnost, preudarnost, premišljenost, zdrav okus: Q. idr., orationis, Atticae dictionis, oratoris CI., eloquentiae T.
c) o drugih abstr. pravilnost, popolnost: victoriae T., metri MACR.