bocken ritati, trmariti, upirati se; ein Motor: ne delovati, kot je treba; (brünstig sein) Ziegen, Schafe: prskati (se)
bügelfrei ki ga ni treba likati
c.d.d. kraticacome dovevasi dimostrare kar je bilo treba dokazati
certifiable [sə́:tifaiəbl] pridevnik
ki ga je treba potrditi overiti; overljiv
medicina ki ga je treba prijaviti (duševnega bolnika)
pogovorno nor
convení convín vi./vt.
1. biti koristno/primerno
2. spodobiti se
3. treba je
4. strinjati se, soglašati, dogovoriti se
convenire*
A) v. intr. (pres. convēngo)
1. zbirati se
2. soglašati, strinjati se:
convenire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem
ne convengo res je, strinjam se
3. spodobiti se, biti primerno
B) v. intr. impers. (pres. conviēne) biti koristno, koristiti; treba je:
le conviene tacere bolje bo, če molčite
C) ➞ convenirsi v. rifl. (pres. si conviēne) spodobiti se, pristajati
Č) v. tr.
1. dogovoriti, dogovarjati se (o)
2.
convenire in giudizio qcn. pravo koga klicati na sodišče
čèstito prisl.
1. pošteno, kakor je treba: tri noći nismo čestito spavali
2. zelo, močno: znojili smo se bogami čestito
debitamente avv. kot je treba, kot se spodobi
dēlīberātīvus 3 (dēlīberāre) k premišljanju (preudarjanju) spadajoč, o čemer je treba natanko (dobro) premisliti (preudariti, posvetovati se), posvetovalen: causa Ci., causae Q., genus Ci., Q., materia, pars Q.; subst. dēlīberātīva -ae, f (sc. oratio) posvetovalni govor: Don.
dismissible [disimísəbl] pridevnik
ki se da opustiti, ki ga ni treba upoštevati, nepomemben
dolgodnévnica (u̯g) ž biljka kojoj za rast ili cvjetanje treba više od 12 sati dnevne svjetlosti
Durchhaltebefehl, der, ukaz, da je treba za vsako ceno zdržati
dvópotéznik m šahovski problem pri kojemu treba u dva poteza matirati
egeō -ēre eguī (—)
1. potreben biti, stradati, pomanjkanje trpeti, v pomanjkanju, v revščini živeti: Pl., Fl., egebat? immo locuples erat Ci., pecunia superabat? at egebas! Ci., bonus ille vir exterminetur, egeat Ci., semper avarus eget H., cur eget indignus quisquam te divite H.; brezos.: egetur acriter Pl.
2. potrebovati, treba je komu česa; z abl.: ille non eguit consilio, hortatore Ci., auspicia non egent interpretatione Ci., eg. medicinā Ci., oculis ad cernendum Ci., pecuniam, quā nunc eget Ci., et earum rerum, quibus abundaremus, exportatio et earum, quibus egeremus, invectio Ci., se omnibus rebus egere dictitabant C., egere ope L., auxilio, fortunā, beneficiis S., non tali auxilio nec defensoribus istis tempus eget V.; z gen. (prim. gr. δεῖσϑαί τινος): Pl., Lucr., ne quis ex plebe auxilii egeret C., dum custodis eges H., nec medici nec curatoris egere H., quae causa rates aut cuius egentes litus ad Ausonium tot per vada caerula vexit? V. kateri vzrok ali katera potreba je privedla ladje? eg. nutricis O., alienae facundiae T.; z acc.: egere quidquam Pl., multa Ca. fr., nihil Gell.; z inf. pr. pass.: Mel.
3. occ.
a) ne imeti česa, biti brez česa, komu manjka česa: nostri maiores neque consilii neque audaciae eguere S., alia omnia vasta, inculta, egentia aquae S. brez vode, has iuveni, cum classis egeret, dedi V., te rationis egentem V. prestrašenega, virtutis non egens V. hraber, eget ille senatu, urbe, aerario Ci.
b) želeti si kaj, česa, hrepeneti po čem: egeo tui amans abeuntis Pl., liba recuso, pane egeo H., qui tantuli eget, quanto est opus H., si plausoris eges H.
feather-bed2 [féðəbed] prehodni glagol
pogovorno zaposliti več delavcev, kot je treba
figurativno razvajati
feather-bedding [féð əbediŋ] samostalnik
zaposlitev več delavcev kot je treba (da se zmanjša brezposelnost)
gebührenpflichtig za kar je treba plačati takso/pristojbino itd.; gebührenpflichtige Verwarnung opomin z denarno globo
gehören
1. als Eigentum: biti last (X gehört mir X je moja last), pripadati (komu)
2. gehören zu spadati k, šteti k, soditi k
3. biti potreben, je treba; dazu gehört viel Mut za to je treba dosti poguma; es gehört schon etwas dazu to ne gre kar tako
4. sich gehören spodobiti se
giudicabile
A) agg.
1. ocenljiv, ki ga je mogoče presoditi
2. pravo soden, praven; ki mu je treba, ki mu je mogoče soditi:
controversia giudicabile pravni spor
B) m, f pravo obtoženec, obtoženka
ignorabile agg. kar ni treba vedeti