Franja

dȅrnuti -nēm
1. udariti: dernuti rukom o sto; dernuti nogom u vrata suniti brcniti z nogo v vrata
2. pasti, treščiti: dernuti o kaldrmu
3. zagrmeti: sa grada dernuše topovi
4. malo se dernuše riječima malo sta se sporekla

dȑmnuti -nēm
I.
1. stresti: vjetar drmnu vrata
2. udariti: drmnuti jače o prozorske kapke
3. ekspr. nekaj malega pojesti: baciti volu sijena da drmne
4. počiti: puške drmnuše; na Stambolu drmnuše topovi
5. ekspr. treščiti: drmnuti koga trnokopom medu pleći; drmnuti s kim o tla treščiti koga ob tla
6. ostro zapovedati: drmnuti ljudima; drmnuti telefonom ekspr. telefonirati; drmnuti u zvonce ekspr. pozvoniti, zazvoniti
II. drmnuti se stresti se: tijelo se drmnu

dump² [dʌmp]

1. prehodni glagol
odložiti, odlagati; zvrniti, prekucniti; pod ceno izvažati; znebiti se

2. neprehodni glagol
zvrniti, prekucniti se; treščiti

einschlagen^*

1. Nägel usw.: zabiti, zabijati, die Tür: vdreti, Scheiben, den Schädel: razbiti

2. Blitz, Bombe: treščiti, figurativ imeti velik uspeh

3. in ein Tuch: zaviti (v), oviti (z); vor dem Pflanzen: ukopati, zasuti

4. einen Weg, Wege: ubrati (pot), ubirati (pota)

5. in die Hand: seči v roko

6. einen Saum einschlagen zarobiti

7. Bäume: sekati,

8. Wein: žveplati,

9. beim Weben: lučati

10. mit dem Lenkrad: zaviti (nach links v levo)

fulminar metati bliske, treščiti; obstreljevati; izobčiti; besneti, bliskati se, grmeti

hauen (haute/hieb, gehaut/gehauen)

1. udariti, tolči, mlatiti; an/auf/in tolči po, udariti po, razbijati po

2. (werfen) vreči, treščiti, zagnati, zalučati

3. Wald: sekati, Gras: kositi; einen Menschen: premlatiti; in Stein: vklesati eins/eine hinter die Ohren hauen primazati okoli ušes; jemanden zum Krüppel hauen premlatiti skoraj do smrti, polomiti kosti; in dieselbe Kerbe hauen trobiti v isti rog; auf die Finger hauen usekati po prstih

herunterknallen treščiti (dol)

hȑdnuti hȑdnēm dial. treščiti, udariti: hrdnuti o tvrdu rudinu

knallen pokati, počiti; treščiti, treskati; knallen auf vreči/metati na; streljati, pokati Sonne: žgati; jemandem eine knallen eno primazati; es hat geknallt počilo je (pripetila se je nesreča)

krachen pokati, počiti; Tür, Auto: treščiti (auf na), treskati; Stoff: škripati; (rumpeln) ropotati, zaropotati; es kracht in poka, kažejo se razpoke; [daß] dass es nur so kracht na vso moč

krȅsnuti -nēm
1. kresniti: kresnuti ocilom o kremen; kresnuti upaljač
2. udariti, tresniti, treščiti: kresnuti koga po glavi
3. zabrusiti: kresnuti kome istinu u lice, u oči, u brk
4. treniti: kresnuti očima, okom
5. šiniti: kresne mu misao kroz glavu

kvȑknuti -nēm, kvŕknuti kvr̂knēm
1. zavreščati: natrapaš na neku korpu, a otud promuklo kvrkne guska
2. ekspr. usekati, treščiti: kvrknuti koga po glavi

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

ljȕljnuti -nēm
I.
1. zazibati: ljuljnuti kolijevku
2. treščiti, udariti: napolju ljuljnu grom; ljuljnuti s kim o zemlju
3. uliti se: jutros ljuljnu kiša
II. ljuljnuti se zazibati se

lȕpiti -īm
1. udariti: lupiti koga po glavi
2. treščiti: lupiti koga o zemlju; bura je lupila lađu o stijenu
3. loputniti: lupiti vratima
4. ekspr. bušiti: mi o njemu, a on lupi među nas
5. blekniti neumnost

mlȁtnuti -nēm
I. udariti, treščiti: mlatnuti koga po glavi; valja mlatnuti rđom o zemlju
II. mlatnuti se udariti se: mlatnuti se čekićem po prstima

per-cellō -ere -culī -culsum (per in *cellō2) „docela pretresti“

1. udariti, suniti: alicui genū (s kolenom) femur L., aliquem genū L., cum stipite perculit O.

2. ob tla treščiti, ob tla vreči, podreti, pobiti, potolči, poraziti: Varr., Ter., Col., Amm. idr., plaustrum oneratum Ca. ap. Gell., fulmina domum perculerunt L., hostes L., me stantem perculerunt Ci., cives Martis vis perculit Ci., Buten perculit et harenā extendit V.; preg.: plaustrum perculi H. = vse sem si pokvaril, sodu sem izbil dno.

3. metaf.
a) omajati, zrušiti, uničiti, upropastiti, ugonobiti, pogubiti: imperium N., rem publicam T., indicio p. aliquem T., perculsa est Lacedaemoniorum potentia N., mancipii audacia rem publicam perculisset T.
b) pretresti, prestrašiti, osupiti: perculsus nuntio L., caede S., improvisā interrogatione T.; razvoj pren. pomena pojasnjujejo stavki: quā plagā perculsus non succubuit N. od tega udarca zadet, perculsos hostium fudit Cu., perculsi atque infirmi hostes C., eos pavor in silvas pepulerat L. jih je bil prepodil, vox repens perculit urbem Val. Fl. je udaril v mesto, aliquem ad turpitudinem p. Ap. priganjati, dražiti.

Opomba: Pf. perculsit: Amm.

plunk [plʌŋk]

1. samostalnik
pok, tresk
ameriško, pogovorno smrtni udarec
ameriško, sleng dolar

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
poriniti, zagnati
ameriško nepričakovano udariti, zasuti s streli; težko pasti, treščiti, žvenketati

3. prislov
čisto (v sredini)

prdéknuti pr̀dēknēm treščiti: prdeknuti na zemlju

schmeißen ([schmiß] schmiss, geschmissen) vreči, (schleudern) zadegati, treščiti; eine Tür: zaloputniti, zatreščiti; (verderben) pokvariti; ein Studium, einen Job, eine Therapie: opustiti; (bewältigen) imeti v rokah, biti kos (čemu), uspeti (das werden wir schmeißen to nam bo uspelo); eine Runde: plačati; eine Party: prirediti; einen Trip: biti na; schmeißen mit metati (kaj); sich schmeißen vreči se; sich schmeißen in potegniti nase (obleko); ➞ werfen