Franja

herbi-fer -fera -ferum (herba in ferre) „travonosen“, traven, travnat, zeliščnat: Acis, colles O., Pelius mons Plin.

herboso travnat

herbōsus 3 (herba)

1. travnat, zeliščnat: loca Ca., stramenta herbosissima Ca., h. campus H., h. flumen V. s travnatim obrežjem, ager, terra, pascua O., arae O. iz ruše, moretum O. iz zelenih zelišč, caespes Plin., theatrum Iuv.

2. kot trava zelen, travnatozelen: marmor Sid., calcei M.

herbu, e [ɛrbü] adjectif travnat, poraščen s travo; féminin pusta, nerodovitna tla

herby [hə́:bi] pridevnik
poln zelišč, obrasel z zelišči, travnat

lawny [lɔ́:ni] pridevnik
travnat

trâvan -vna -o, dol. trâvnī -ā -ō travnat: -e livade

trávast -a -o travast, travnat: -e rastline

tussocky [tʌ́səki] pridevnik
bogat s travo; travnat

verdant [və́:dənt] pridevnik (verdantly prislov)
zeleneč, zelen, travnat
figurativno nedozorel, nezrel, zelen, neizkušen, naiven, nedolžen

злачный (zast.) travnat; ploden; rodoviten;
злачное место kraj brezskrbnega veselja; zabavišče

муравчатый travnat, porasel s travo

трав’яни́стий прикм., trávnat prid.

травянистый travna(s)t; s travo zarasel; neokusen kot trava

mr̀gīnj -ínja m (dalm. margine) dial.
1. mejnik: mrginj je granični znak, kamen između dva imanja
2. meja, griva, nezoran travnat del med njivami

òsredak -tka m, mn. òsreci òsredākā
1. osredek, srednja brazda
2. meja, nezoran travnat del med njivama
3. osredek, otok v reki, jezeru
4. anat. pretin v nosu

ride^*2 [ráid]

1. neprehodni glagol
jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
ležati, mirovati, počivati (on na)
obračati se (on na)
tehtati v jahalni obleki
ameriško, sleng pustiti (stvari) teči

he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
to ride at an anchor biti zasidran
to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu

2. prehodni glagol
jahati (a horse konja)
jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)

to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
to ride a race udeležiti se konjske dirke
to ride shank's mare sleng pešačiti
to ride the waves jahati ali plavati na valovih

κομήτης, ου, ὁ (κομάω) 1. dolgolas, krilat ἰός, travnat, z novim listjem ovit θύρσος; s travo porasel λειμών. 2. subst. ὁ zvezda repatica.

λεχε-ποίης, ου, ὁ (λέχω, ποία) ep. kjer trava polega, travnat, trstnat.

μαλακός 3 [Et. idevr. m°le-qó-s, iz kor. mel, mleti, treti] 1. mehek, gladek, voljen λέκτρον, τάπης, χιτών, ἐσθής, nežen χρώς, παρειαί, zrahljan, rahel, dobro preoran νειός, bujen, travnat λειμών, miren, lahek ὕπνος, θάνατος, laskav, sladek, priliznjen ἔπος, blag, mil, krotek ἄνθρωπος. 2. a) popustljiv, prizanesljiv, περί τινος v čem, οὐδὲν μαλακὸν ἐνδίδωμι nič ne popuščam, ζημία mila, majhna kazen; b) (po)mehkužen πρός τι, slab, počasen, len ἐν ξυναγωγῇ; bojazljiv, strahopeten, μαλακώτερος precej mehkužen, τὰ μαλακά razkošnost, zabava, mehkužno življenje. – adv. μαλακῶς mehko, nežno φιλέω, sladko εὕδω, krotko, pohlevno, udobno, ugodno, mlačno, nemarno ξυμμαχέω.