Franja

desipient [disípiənt] pridevnik (desipiently prislov)
neumen, trapast

dimwitted [dímwitid] pridevnik
sleng trapast, neumen

doof trapast, aboten

dumm neumen, trapast; dummes Zeug neumnosti, traparije; sich dumm stellen delati se neumnega; sich für dumm verkaufen lassen pustiti se vleči za nos; dumm im Kopf sein vrteti se (komu) (ich bin dumm im Kopf vrti se mi) ; jemandem dumm kommen biti predrzen

dümmlich trapast

dusselig trapast, neumen; (benommen) omotičen

fat¹ [fæt] pridevnik
masten, tolst, debel, rejen; rodoviten, ploden, obilen, donosen; neumen, trapast; neobčutljiv
ameriško smolnat

sleng a fat chance bore malo ali nič upanja
sleng a fat lot presneto malo
to cut up fat zapustiti veliko premoženje
to cut it fat pretiravati; živeti ko vrabec v prosu
a fat job dobro plačano delo
to grow fat rediti se
fat face (printing) type masten tisk

fat-brained [fǽtbreind] pridevnik
neumen, trapast

fribble² [fríbl]

1. samostalnik
malenkost; igračkanje; brezdelnež; trapec

2. pridevnik
prismojen, trapast

gilí bedast, trapast

gullish [gʌ́liš] pridevnik (gullishly prislov)
trapast, neumen

incapaz (množina: -ces) nesposoben, nezmožen; neumen, trapast

incapaz de trabajar za delo nezmožen
incapaz para su cargo nesposoben za svojo službo

īn-fāns -antis (in [priv.], fārī) „ne govoreč“

I. nem, mutast: scribit Herodotus Croesi filium, cum infans esset, locutum Ci.; pesn. pren.: infantes statuae (prim. statuā taciturnior) H.

— II. (kakor gr. νήπιος) o otrocih:

1. še ne govoreč, bebljajoč, jecljajoč: infanti vagiat ore puer O.; od tod enalaga: infans ... pudor H. sramežljivo jecljanje v zadregi.

2. zelo mlad, majhen: Iuv., habebat ex Noviā infantem filium Ci., infantium puerorum incunabula Ci., puer infans semestris Val. Max., infantes conditores urbis L. (o Romulu in Remu); fem.: infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., infans filia Suet.; metaf.: catuli Plin., boletus Plin. mlada goba.

3. otroški, otrokov: infantia saxo discutit ossa O., infantia pectora O.

4. otročji, trapast: omnia fuere infantia Ci. ep.

5. subst. m. (majhen) otrok (prim. šp. „infant“ in sl. tuj. „fant“): ardor animi ex infantium ingeniis elicit voces Ci., infantibus parcere C., aspicit infantem et „cresce puer“ dixit O., ingenuus infans semestris L., natus infans Vitr. novorojen; fem.: quartum intra mensem defuncta infante T., infantem suam reportavit Q., infantes parentibus orbatae Plin. iun., ab infante Col. od (svojih) otroških dni, od malega = ab infantibus Cels. (o več osebah); katahrestično o otroku v materinem telesu: in alvo materna componitur infans O., conceptus creverat infans O.

— III. brez govorniškega daru, nezgovoren: homines diserti ... et infantes Ci., Scipionem accepimus non infantem fuisse Ci., nihil Lentulo infantius Ci., si nihil dixissem, ne infantissimus ... viderer Ci. brez najmanjšega govorniškega daru; meton.: Fannii historia neque nimis est infans, neque perfecte diserta Ci. —

IV. = īnfandus neizrekljiv, nezaslišan: facinus Acc. fr.

Opomba: Gen. pl. infantium: (npr.) L., pa tudi infantum: Plin. iun.

kälbernärrisch trapast

lächerlich smešen; figurativ trapast; lächerlich leicht/billig smešno lahek/poceni; lächerlich machen smešiti, osmešiti; sich lächerlich machen osmešiti se; eine lächerliche Figur machen osmešiti se

loutish [láutiš] pridevnik (loutishly prislov)
štorast, trapast, neotesan

majadero neumen, trapast

majadero m tolkač, betič; neotesanec, tepec

modorro zaspan; trapast

primo prvi; izvrsten; lep; umetniški; ljudsko neumen, trapast; brezglav, lahkomiseln

a prima noche ob nastopu noči

scaevus 3 (prim. gr. σκαιός [iz *σκαιƑός] levi; prim. srednjevisokonem. schief = nem. schief)

1. levi: iter SERV., uti portarum itinera non sint directa, sed scaeva VITR. da poti do vrat niso speljane naravnost, ampak poševno, obrnjene v levo smer. Od tod subst. scaeva -ae, m levičnik, levičar, levak: SEN. RH., ULP. (DIG.). Kot rimski priimek Scaeva Scéva (Skájva) = „Levičnik“, „Levičar“, „Levak“: CI. EP., L.

2. metaf.
a) neroden, okoren, štorast, nespreten, áboten, neumen, nespameten, trapast: GELL. idr., scaevus iste Romulus S. AP. SERV., mulier scaeva AP., fabula PAUL. NOL.
b) neugoden, nenaklonjen, nesrečen, žalosten: fortuna scaeva, in rebus scaevis, somnium scaevissimum AP.