Franja

čandr̀kati -ām, čàndrčēm
1. na rahlo tolči, trkati: cio dan čandrče po onom točku
2. ekspr. gobezdati, česnati: nikako ne prestane da zipara i čandrče

čȕkati -ām
I.
1. tolči, biti: čukati u glavu
2. zabijati z batom
3. trkati, pritrkavati: je li zvonilo za liturgiju? Čukalo je
II. čukati se trkati: čukati se čašama

golpear udariti, suniti; trkati

¡te golpearán los dedos! jih boš dobil po prstih

klopfen

1. trkati (es klopft nekdo trka)

2. Steine, den Takt: tolči, Fleisch: potolči; beim Massieren: potrkovati; Technik stresati; Teppiche, Kissen usw.: iztepati, iztepsti

3. intransitiv Herz: razbijati, Motor: klenkati jemandem auf die Schulter klopfen (koga) potrepljati po ramenih; auf den Busch klopfen sondirati položaj, previdno se informirati; jemandem auf die Finger klopfen dati jih (komu) po prstih

knock² [nɔk]

1. prehodni glagol
udariti, suniti; tolči, trkati, potrkati (at, on na, po)
pogovorno osupniti, zaprepastiti, sapo vzeti
ameriško, sleng ostro kritizirati, zmesti

2. neprehodni glagol
tolči, razbijati, trkati; trčiti, udariti (against, into ob, v)
ropotati (motor)
ameriško, pogovorno godrnjati

to knock the bottom out of dokazati neresničnost, izpodbiti kaj
to knock cold udariti do nezavesti
to knock at an open door po nepotrebnem se truditi
to knock on the head ubiti, udariti do nezavesti; figurativno zadati udarec, onemogočiti kaj
to knock one's head against (a brick wall) udariti z glavo ob zid; figurativno riniti z glavo skozi zid
to knock s.th. into s.o.; ali to knock s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to knock all of a heap presenetiti, osupniti
to knock into a cocked hat uničiti, izmaličiti; zaprepastiti, potolči (nasprotnika)
to knock home dobro zabiti; figurativno vtepsti komu kaj v glavo
to knock to pieces razbiti na koščke
to knock into shape navaditi na red
to knock s.o. into the middle of next week udariti koga, da odleti; ven vreči, nagnati
to knock sideways vreči iz tira
sleng what knocks me kar mi ne gre v glavo

kòvati kùjēm, vel. kuj, kòvāh -āše, kȍvao kȍvāla
1. kovati: kovati željezo, gvožde, novac, minduše, stihove, ekspr. kovati koga u nebo, u zvijezde, u zvezde
2. kovati, snovati: kovati zavjeru, zaveru, bunu, izdaju
3. ekspr. imeti za bregom: on nešto kuje
4. podkavati: kovati konja
5. klepati: kovati kosu
6. pribijati: kovati potplat, don
7. trkati, kljuvati: kovati kljunom po drvetu
8. dajati v okove: kovati ljude po galijama

kȕcati -ām
I.
1. trkati: kucati na vrata, na prozor
2. tiktakati: ura kuca
3. biti: ura kuca dvanaest, časovnik kuca tri
4. utripati: slušam kako srce kuca
5. zabijati: kucati ekser, čavao u dasku
6. tipkati: kucati na pisaćoj mašini
II. kucati se trkati: kucati se čašama, jajima o Uskrsu

kȕckati -ām ekspr.
I.
1. trkati, trkljati: s časa na čas zastajao bi i kuckao drenovačom o zemlju
2. tipkati: kuckati na pisaćoj mašini; milo ga je bilo gledati i slušati kako za aparatom kucka
3. brenkati, brenkljati: ona ide napred, a on za njom kucka u novu tamburicu
4. kopitljati: konjic kucka po tvrdoj cesti
5. zvoniti, pritrkavati, vabiti: zvalo je zvono kuckajući k misi
6. udarjati, tolči: od krstova zlatne kite vise te kuckaju Boška po plećima
7. težko, varčno zbirati: ne idu u birtiju, ne piju vino, i novac kuckaju
II. kuckati se
1. trkati: seljaci se kuckali čašama i pili vino
2. trkati se: kuckati se u prsi

kùcukati kùcukām, kucùkati -ām ekspr.
1. trkati, potrkavati: kucukati čekićem
2. udarjati: kucukati dvostrukom kandžijom
3. rožljati: britka sablja poče kucukati
4. potrkavati, zvoniti: crkvenjak kucuka u jedno malo zvono
5. utripati: damari mi počeše kucukati

pat² [pæt]

1. prehodni glagol
trepljati; tleskati, tleskniti; trkati

2. neprehodni glagol
ploskati, trkati (on na)

to pat on the back pohvaliti, potrepljati po hrbtu

percutir udariti; trkati

picar [c/qu] zbosti, kljuvati, kavsniti; sekati (meso); ugrizniti; prijeti; srbeti, peči; spodbosti; ujahati; iztepati; otesati; žaliti; (raz)dražiti; črpati; žgati, peči (sonce); ploskati; (po)trkati

picar el billete preluknjati vozovnico
picar los ojos (a) komu oči izkljuvati
picar la vena kri puščati
le pican los celos ljubosumnost mu ne da miru
picar más alto staviti večje zahteve
picar a la puerta potrkati na vrata
picar con las manos ploskati
picar con los pies z nogami topotati, cepetati
picar (en la garganta) praskati (v grlu)
picar en la música diletantsko se baviti z glasbo
picar en valiente hrabrega se delati
picar en viejo star postati
picar en todo vihrav biti
el sol pica sonce žge
ya va picando el frío mraz se stopnjuje
picarse postati izjeden od moljev; cikati (vino); čutiti se užaljenega; domišljati si
picarse con spreti se z
picarse de (ser) sabio domišljati se na svojo učenost
quien se pica, ajos come kogar srbi, naj se praska!

picchiare

A) v. tr. (pres. picchio) pretolči

B) v. intr.

1. trkati:
picchiare a tutti gli usci pren. trkati na vsa vrata

2. aero pikirati

picchiettare

A) v. intr. (pres. picchietto)

1. tolči; trkati

2. glasba igrati saltando

B) v. tr. pobarvati s pikicami, lisami

pochen (klopfen) trkati; Herz: biti; figurativ pochen auf sklicevati se na; (bestehen auf) trkati na; (aufschneiden) bahati se

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

pultō -āre -āvī (frequ. k pellere, predklas. = pulsō -āre) udarjati, biti, tolči, butati, (po)trkati na kaj: placide pulta Pl. (na)rahlo (po)trkaj, ianuam, aedes Pl., fores Pl., Ter., ostium Ter., pectus digitis Pl., pultando [pedibus] Pl., quin pultando, inquam, paene confregi foris Pl.

rap² [ræp] prehodni glagol
udarjati, krcati (po čem); ozmerjati, opsovati, grajati, ukoriti koga
neprehodni glagol
udarjati, trkati (at na, on po)
spiritizirati

spirit-rapping spiritiziranje
to rap s.o.'s fingers udariti koga po prstih, figurativno komu jih po prstih dati
to rap at the door udariti s tolkačem na vrata, potrkati na vrata
she rapped his fingers (knuckles) dala mu jih je po prstih
to rap the table trkati, udarjati po mizi
to rap out prehodni glagol & neprehodni glagol izreči, izustiti, blekniti (kletvico ipd.); preklinjati, kleti, zmerjati, psovati; (spiritizem) poslati sporočila s trkanjem, z udarci
to rap out an oath naglo izustiti, bruhniti iz sebe kletvico

rebatir odbiti, odvrniti; močno biti, trkati; zavrniti, izpodbijati, oporekati, oporeči, odkloniti, odpraviti

rebatir una sospecha odkloniti sum
rebatir las costuras izgladiti (zlikati) šive
rebatir una razón spodbiti trditev

tap⁴ [tæp] prehodni glagol & neprehodni glagol
rahlo udariti, dotakniti se, dregniti, krcniti, potrepljati, (po)trkati (at na)
pretrkati
ameriško zakrpati (čevlje), popraviti z zaplato

to tap at the door potrkati na vrata
to tap s.o.'s fingers krcniti koga po prstih
to tap one's foot udariti z nogo (ob tla)
to tap s.o. upon (ali on) the shoulder potrepljati koga po rami