Franja

calor [kǽlə] samostalnik
toplota

calor moški spol toplota, vročina; vnema, gorečnost, prisrčnost, nežnost, iskrenost

calor específico specifična toplota
calor latente utajena toplota
calor sofocante dušeča vročina
con calor z vnemo, vneto
30 grados de calor 30° vročine (nad ničlo)
asarse (freírse) de calor umirati od vročine
coger calor dobiti vročino
dar calor a uno koga poživiti
hace mucho calor zelo vroče je
meter en calor razvneti
tomar calor razvneti se, priti v gibanje
tomar con calor z vnemo kaj podvzeti

calor -ōris, m (calēre)

1. toplota, gorkota, vročina
a) fizikalna: vis frigoris et caloris Ci., fulminis, ignis Lucr., terra in se habet calores fervidos Vitr. vroče raztopine; occ.
a) sončna ali dnevna toplota, vročina, pripeka: uva calore solis augescit Ci., vitandi caloris causā tres horas acquieveram Ci. ep. (o opoldanski vročini), intemperie variante calores frigoraque L.
b) poletna vročina (pripeka), poletje: si Iuppiter nimio calore aut intolerabili frigore nocuit Ci., mediis caloribus L. sredi poletja, Idibus Iuniis calor incipit Co.
g) žar vročega vetra: calores austrini V.
b) človeška: corporis c. Cels. telesna toplota, calor ossa reliquit V. življenjska toplota; bolezenska vročina, vročica, ognjenica: aliae (febres) protinus a calore incipiunt, aliae a frigore Cels., mea nunc vexat corpora fessa calor Tib.

2. pren. žar, ognjevitost, ogenj strasti, strast(nost): iuvenilis Q., ambitionis Sen. ph; poseb. strastna (vroča) ljubezen: male res iunctae calor at reverentia pugnant O., calorem trahere O. zaljubiti se, vivuntque commissi calores Aeoliae fidibus puellae H. vroča Sapfina ljubezen.

calore m

1. fiz. toplota:
calore solare, terrestre sončna, zemeljska toplota
calore bianco beli žar
la crisi è giunta al calore bianco pren. kriza je na višku

2. toplota, vročina:
il benefico calore della fiamma dobrodejna toplota ognja
il calore estivo poletna vročina

3. pren. žar, gorečnost, vnema, zanos:
parlare con calore zanosno govoriti

4. gon (pri živalih):
andare, essere in calore goniti se

caloric [kəlɔ́rik] samostalnik
fizika toplota

chaleur [šalœr] féminin vročina, toplota, gorkota; toplina; figuré gorečnost, vnema

chaleurs pluriel gonja, prsk
coup masculin de chaleur nenadna smrt živali zaradi vročine
vague féminin de chaleur vročinski val
chaleur spécifique specifična toplota
chaleur accablante, étouf fante, tropicale neznosna, dušeča, tropska vročina
dans la chaleur du combat, de la dispute sredi najhujšega boja, v vročem boju, v razvnetem prepiru (prerekanju)

chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
paroles féminin pluriel chaudes tople besede
chaud! chaud! hitro! hitro!
attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
j'ai chaud toplo, vroče mi je
j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
il fait chaud toplo, vroče je
il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
prendre chaud dans la course segreti se v teku
tenir chaud à quelqu'un greti koga
tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
le rendre tout chaud takoj se maščevati
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče

dissipation [disipéišən] samostalnik
zapravljanje, potrata, razuzdanost, veseljačenje
fizika oddana energija, toplota

fōmes -itis, m (gl. favīlla)

I.

1. netivo, netilo, podnet, gorivo: Plin., Lucan., Amm., rapuitque in fomite flammam V.; metaf. netilo = povod, vzrok, izvir: Sid., disciplinarum Ap., ingenii Gell. insaniae Aug., peccati Prud.,

2. treska: Serv., P. F. —

II. toplota, gorkota: intepuit fomite fumeo Prud.

heat¹ [hi:t] samostalnik
vročina, toplina, toplota; žar, gorečnost, strast; silovitost; jeza, razjarjenost; višek napetosti; spolni nagon, spolna razdraženost živalskih samic
šport posamezen tek, krog
množina tekmovanje v teku
ameriško, sleng pritisk, nasilje

pravno in the heat of passion v afektu
at one heat na en mah, v enem teku
in the heat of the battle sredi največje borbe
in (ali on, at) heat spolno razdražena (samica)
a bitch in heat psica, ki se goni
šport a dead heat neodločen izid teka
šport the trial (ali preliminary) heat izločilni tek
šport the final heat finalni tek
ameriško, sleng to turn on heat ostro poseči vmes
ameriško, sleng to turn the heat on s.o. pritisniti na koga
ameriško, sleng the heat is on ostro je, nevarno je
ameriško, sleng the heat is off pomirilo se je, ni več nevarnosti
prickly heat pršica

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

jâr m, mest. u járu
1. žar, toplota, pripeka: hladiti se od velikog -a
2. jeza, srd: crven od -a

temperatura f

1. fiz. temperatura:
temperatura alta, bassa visoka, nizka temperatura
temperatura assoluta absolutna temperatura
temperatura critica kritična temperatura
temperatura di ebollizione vreliščna temperatura

2. med. (telesna) temperatura; vročina

3. temperatura; toplota (atmosfere):
temperatura massima, minima maksimalna, minimalna temperatura
temperatura dell'aria temperatura zraka
temperatura ambiente temperatura okolja

temperatura ženski spol toplina, temperatura, toplota; vreme

temperatura máxima, mínima maksimalna, minimalna temperatura

temperātūra -ae, f (temperāre) pravo (primerno, pravilno) mešanje, pravo (primerno, pravilno) pripravljanje, pravo (primerno, pravilno) obdelovanje, prava (primerna, pravilna) priprava (mešanica, obdelava), prava kakovost (kvaliteta, sestava), toplota, temperatúra: aeris, ferri Plin., minii Vitr., caeli Varr. ap. Non. zmerno podnebje, corporis Sen. ph.

toplìna ž toplota, toplina: toplina sobe; stepen -e; latentna toplina; vodič -e; toplina stila; prijem sa osobitom -om; sunčana, tjelesna toplina; toplina porodičnog života

vapor -ōris, m (iz indoev. kor. *u̯ēp-, *u̯p- pihati, puhteti (prim. kor. *keu̯ep- kaditi, kuhati, valoviti, kipeti); prim. skr. kúpyati (on) vre, se jezi, gr. καπνός dim, lat. vapidus, vappa, vapiō, sl. kipeti, lit. kvãpas puh, dih, duh, dah, vonj, zadah, let. kùpêt kaditi se)

1. sopuh, hlap, izhlapek, izhlapina, para, sopara, soparica, izpara, izparina, izparica: Lucr., Sen. ph., Aug. idr., vis vaporis O., aquarum quasi vapor quidam aër habendus est Ci., stellae terrae vaporibus aluntur Ci., formidare nocturnos vapores H.; occ. dim, čad, saje: Stat., Sen. tr., volat vapor ater ad auras V., non stultus vapor O. (od kadila).

2. meton. sopara, soparica, toplota, gorkota, vročina, pripeka: Acc. ap. Non., Pac. ap. Varr., Col., Plin., Ap., Val. Fl. idr., solis Cu., Lucr., findit vaporibus arva Phoebus O., tantus siderum vapor H., locus vaporis plenus L., terra semen tepefactum vapore suo diffundit Ci.; occ. ogenj: Hier. idr., lentus carinas ēst (pokončuje) vapor V., tactae vaporibus herbae O., restinctus vapor H.; metaf.: pectus insanum vapor amorque (ἓν διὰ δυοῖν) torret Sen. tr. žar ljubezni. — Star. soobl. vapōs -ōris, m: Acc. ap. Non., Lucr., Q.

Wärme, die, (-, ohne Plural) toplota; figurativ toplina; mit Wärme toplo; Wärme entziehen ohlajati

warmth [wɔ:mɵ] samostalnik
toplota
figurativno toplina, prisrčnost; ogenj, vnema, navdušenost; razburjenost, razdraženost, jeza

тепло¹ n toplota, toplo vreme; (pren.) prisrčnost;
в комнате 7 градусов т. v sobi je 7 stopinj