Franja

contogātus -ī, m na isti dan v moško togo oblečeni: Amm.

dervéčiti se dèrvēčīm se dreveneti, držati se togo, leseno, biti trd: dervečiti se od zime

irregimentare v. tr. (pres. irregimento)

1. voj. razporediti, razporejati v polk

2. pren. disciplinirati, togo podrediti

irregimentazione f discipliniranje, togo podrejanje

irrigidire

A) v. tr. (pres. irrigidisco) narediti odrevenelo, otrplo; poostriti (kazen), poslabšati

B) ➞ irrigidirsi v. rifl. (pres. mi irrigidisco)

1. odreveneti, otrpniti

2. biti nepremičen, stati nepremično

3. pren. togo vztrajati:
irrigidirsi in, su una posizione togo vztrajati na stališču

praetextātus 3 (praetexta)

1. odet ali ogrnjen s pretéksto (s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo), oblečen v pretéksto, v pretéksti: Iuv., Cat., Mart., Sen. ph., Suet., Vell. idr., filius Ci. (prim. praetexta pod prae-texō); od tod cum praetextatus (= deček) Archias esset Ci., iuniores ab annis septendecim et quosdam praetextatos scribunt L., cur non sumus praetextati? Ci. v preteksti = v pražnji (praznični, boljši, svečani) obleki, praetextata aetas Gell. starost manj kot 17 let, amicitia Mart. iz (od) otroških let (detinstva, otroštva).

2. metaf. „ki (kar) se mora skrivati (prikrivati, zakrivati)“ = nesramen, nespodoben, nemoralen, obscen, grd: mores Iuv., verba Suet., Macr., Gell.

raidir [rɛdir] verbe transitif napeti, nategniti, napraviti togo; figuré napraviti neupogljivega

se raidir contre upirati se proti
se raidir postati tog, trd
raidir ses muscles napeti mišice

retesar togo ali trdo napraviti, napeti

sclerotizzare

A) v. tr. (pres. sclerotizzo)

1. narediti togo, okorelo, okostenelo

2. ohromiti

B) ➞ sclerotizzarsi v. rifl. (pres. mi sclerotizzo)

1. med. sklerotizirati se, postati sklerozen

2. pren. hrometi, okoreti, okosteneti, otrdeti, postati tog, inerten

shram [šræm] prehodni glagol
napraviti togo (otrplo, odrevenelo)

my hands were shrammed with cold roke so mi otrple od mraza

stiffen [stifn] prehodni glagol
otrditi; naškrobiti; zgostiti (tekočino); napraviti togo, uporno, zakrknjeno
sleng ubiti, umoriti
neprehodni glagol
postati tog, formalen, nepopustljiv; strditi se, zgostiti se; odreveneti; učvrstiti se; postati tog, otrpel, umreti

to stiffen cloth with starch naškrobiti blago

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

togated [tóugeitid] pridevnik
oblečen v togo; miren; majestetičen (besede)

togato agg.

1. oblečen v togo:
gente togata stari Rimljani

2.
giudici togati poklicni sodniki (za razliko od sodnikov porotnikov)

3.
commedia togata togata

4. slovesen

togātulus 3 (demin. togātus) oblečen v togo, odet s togo, ogrnjen v togo; subst. togātulus -ī, m = klient: quam diu salutator anteambulones et togatulos inter centum merebor plumbeos die toto Mart., ut tibi tuorum sit maior numerus togatulorum, librorum mihi sit minor meorum? Mart.

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

tunicātus 3 (tunica)

1. oblečen v tuniko, odet v tuniko: Ci. idr., tunicata iuventus Enn. fr. (o Kartažanih, kar izpričuje semitski izvor tega oblačila), tunicata quies Mart., Sid. (o udobnem življenju na kmetih); revno ljudstvo je nosilo sploh samo tuniko brez toge: tunicatus populus T. (Dial.) ali popellus H. ljudstvo v tuniki („suknjiču“) = revno ljudstvo; tako tudi subst. pl. tunicātī -ōrum, m tunikaši, oblečen(c)i v togo: Ci.

2. metaf. kožo (kože) imajoč: caepe Pers.

ukrućívati se ukrùćujēm se trdo, togo se držati

ukrútiti ùkrūtīm
I.
1. napeti, narediti trdo: ukruti mišicu
2. oškrobiti: ukrutiti prsa od košulje; ukrućena košulja
II. ukrutiti se
1. otrdeti, odreveneti: ukrutiti se od zime
2. togo se držati: ukrutiti se od oholosti; šta si se ukrutio

uštápiti se ùštāpīm se
1. otrpniti, odreveneti: uštapile mu se noge od sjedenja
2. trdo, togo se držati: sretao je ponajviše mladog ženskinja, a tada bi se uštapio i sukao brkove