Franja

bar¹ [ba:] samostalnik
palica, drog, bradeljnica
glasba črta taktnica; proga, kos npr. mila; tablica (čokolade); zapah; pregraja
figurativno ovira; posebni oddelek, pult; sipina
figurativno sodišče; odvetništvo, advokatura
pravno priziv, tožba; dvorana; točilnica, gostilna
zoologija grba

to be called to the bar postati odvetnik
to call to the bar poklicati na sodišče
behind bolt and bar za rešetkami
God's bar poslednja sodba
to practise at the bar ukvarjati se z odvetništvom, biti odvetnik
prisoner of the bar obtoženec
sand bar sipina
to study for the bar študirati pravo
bar sinister prečka v grbu kot znak nezakonskega rojstva plemiča
to play a few bars zaigrati nekaj taktov
horizontal bar drog (telovadno orodje)
parallel bars bradlja

bêlement [bɛlmɑ̃] masculin blejanje, meketanje; figuré tarnanje, tožba

bócet -e n

1. tožba

2. žalostinka

case³ [keis] samostalnik
primer, naključje, dogodek; zadeva, vprašanje
medicina bolnik
pravno tožba
slovnica sklon
sleng čudak

a case velika ljubezen
medicina case history anamneza
as the case may be, put the case that kakor se vzame, recimo, da
in the case of v primeru, kar se tiče, glede na, če
in your case na vašem (tvojem) mestu
in any case vsekakor
just in case za vsak primer
to make out the case dokazati resnico
it has no case neutemeljeno je
it is not the case ni tako, zadeva ni takšna
a case in point značilen primer
in no case nikakor ne
to set (the) case domnevati; recimo, da
ameriško to come down to cases preiti na zadevo
to make out a case for oneself sam se uspešno braniti
leading case prejšnji primer, precedens
in that case v tem primeru

causa ženski spol vzrok, povod, razlog; pravni spor, tožba, pravda, proces, sodna razprava

causa civil civilna pravda
causa criminal, causa penal kazenska pravda
causa final končni cilj; nagib
causa pública javna blaginja
a causa de, por causa de zaradi
por mi causa zaradi mene, zavoljo mene
hacer causa común con un partido priključiti se kaki stranki
hacer la causa de alg. zavzeti se za koga
seguir (ali ver) una causa pravdati se, imeti pravdo

cause² [kɔ:z] samostalnik (of)
vzrok (for)
povod, razlog; zadeva, stvar; načelo, ideal; pravda, tožba

in the cause of v imenu, zaradi
to make common cause with strinjati se, delati v prid iste stvari
First cause, Cause of causes stvarnik
to stand for a good cause zavzeti se za dobro stvar
to show cause navesti vzroke
final cause končni cilj, namen
to plead s.o.'s cause zastopati zadevo koga
to die in a good cause žrtvovati življenje za dobro stvar

charge¹ [ča:dž] samostalnik
naboj; breme, obremenitev, obtežitev, tovor; naročilo, naloga, ukaz; varovanec, -nka (against)
tožba
množina stroški; taksa (of nad)
nadzorstvo, skrb (of do)
dolžnost (of za)
odgovornost; napad, naskok; znak za naskok; opomin

charge account mesečni kredit
to bear charges nositi stroške
I am at the charge of it to gre na moje stroške
to be in charge of voditi, upravljati, skrbeti za kaj
free of charge, no charge zastonj
to give in charge dati zapreti (koga)
to lay to s.o.'s charge pripisovati komu kaj, obdolžiti koga česa
to make a charge for s.th. zaračunati kaj
petty charges drobni stroški
to prefer a charge vložiti tožbo
to return the charge odgovoriti na napad
to take charge of s.th. zavzeti se za kaj, vzeti v varstvo
to the charge of s.o. v breme koga
heavy charges veliki stroški
charges forward po povzetju
to sound the charge dati znak za napad

clamor moški spol vpitje, krič(anje); tožba, tarnanje; zvonjenje mrliču

complaint [kəmpléint] samostalnik (about o; against proti)
pritožba, tožba; kronična bolezen, duševna stiska

to make (ali lodge) a complaint vložiti tožbo
complaint book pritožna knjiga

complainte [kɔ̃plɛ̃t] féminin žalostinka; vieilli (pri)tožba

conquestiō -ōnis, f (conquerī)

1.
a) toženje, tožba, tarnanje ljudi: aliqua exclamatio vel admirationis vel conquestionis Ci., longa de bellis civilibus c. Q.; z objektnim gen. (o čem, zaradi česa): praeteritorum dolorum conquestiones Sen. ph.; ret. toženje = tarnanje, tisti del govora, ki naj v poslušalcu vzbudi usmiljenje: me non minus Sulpicii conquestio quam Catonis accusatio commovebat Ci., conquestio est oratio auditorum misericordiam captans Ci., conquestio est oratio, quae incommodorum amplificatione animum auditoris ad misericordiam perducit Corn.
b) tožeč glas živali: c. coturnicum volantium labore expressa Plin.

2. pritožba: ubi nullum auxilium est, nulla c. (zoper oblastnike) Ci., conquestiones in senatu habitae Ci., c. adversus omnes Q.

crīmen -inis, n

1. (ob)dolžitev, (ob)tožba, okrivitev, kleveta, opravljanje: magnum, falsum, verum Ci., navale (zastran mornarjev) Ci., atrox, caecum L., Catilina … littera mittit: se falsis criminibus circumventum … fortunae cedere S., cr. defendere, propulsare, purgare Ci., cr. inferre Ci. = in crimen vocare Ci. ali adducere Plin. (ob)dolžiti, (ob)tožiti, in crimen venire Ter. ali in crimen vocari N. ali esse in crimine Ci. obdolžen (obtožen) biti, cr. afferre ali sibi facere Ci. nakopa(va)ti si obtožbo, ubi est crimen? Ci. podlaga obtožbi, quae te mihi crimina mutant? Pr. klevete, Agrippina molitur crimina et accusatorem T., in crimina attrahi T. vpleten biti v obtožbe; s subjektnim gen.: cum criminibus adversariorum in invidiam venisset N., absens invidiae crimine accusatur N. na okrivljenje zavistnežev, Persei crimina L.; nam. tega gen. s svojilnimi zaimki: meum crimen avaritiae te nimiae coarguit Ci., audi mea crimina O.; z objektnim gen.: cr. regis L., cr. ambitūs Ci. obdolžitev prežanja na (častno) službo, maiestatis Ci., Suet. obdolžitev zaradi žalitve veličanstva, proditionis N., quid mihi non cessas fingere crimen Pr. dolžiti me po krivem lenobe; nam. gen.
a) skloni s praep.: reliquum est crimen de (zastran) veneno Ci., crimina in patres L. naperjene proti … , sermones pleni criminum in patres L., omnia criminum inter ipsos plena L. polno medsebojnih obtožb.
b) kak pron. ali adj.: qui crimine eo damnaretur Ci. zaradi tega, zato, hoc meum crimen est Ci. proti meni naperjena obtožba, suis eum certis propriisque criminibus accusabo Ci. iz gotovih razlogov, ki se tičejo njega, crimine Pario est accusatus N. na obtožbo zastran Para; occ. točka (ob)tožbe: duo crimina vel maxima minuerentur Ci., sunt autem duo crimina, auri et veneni Ci.

2. pren. očitanje, očitek, sponašanje: non erat in hoc neque crimen ullum neque reprehensio Ci., cr. libidinis atque cupiditatis Ci., quod est istud crimen senectutis? (starost, dat.) Ci., ne hoc sit crimen in Verrem, fecerunt alii Ci., esse crimini alicui Ci. biti komu v očitek, crimini dare aliquid (alicui) Ci., N. očitati kaj (komu), cr. arrogantiae C., ubi vigent crimina H. kjer cveto očitki, crimen amor vestrum V. ki je vama (tebi in materi) očitek, cr. merere T. očitek nakopati si; occ. pretveza: sere crimina belli V. prepiri, ki povzročajo vojno.

3. met. (pesn.) predmet ali povod očitanja (očitanju), obtožbe (obtožbi), sramotenja (sramotenju): perpetuae crimen posteritati eris O. potomci te bodo neprestano grdili, iacui crimen onusque toro O.; occ.
a) (pesn.) prikaz(ovanje) ali opis(ovanje) pregrešnih dogodkov, prikazana (opisana) pregreha, prikazan (opisan) zločin: pictae, caelestia crimina, vestes O. = z vezenimi ljubezenskimi prizori iz življenja bogov, impressā signat sua crimina gemmā O. zločinsko pismo, tum paries nullo crimine pictus erat Pr. z nobenim pregrešnim predmetom.
b) dejanje, ki daje povod očitanju, krivda, hudodelstvo, zločin, greh, pregreha: cr. meum L., qui nos poenā, non crimine liberant L., se causam clamat crimenque caputque malorum V., accipe nunc Danaûm insidias et crimine ab uno disce omnes V., silentium vitas et crimina discit V. (o sodniku mrtvih), non licuit thalami expertem sine crimine vitam degere V. brez krivde, nedolžno, hoc si crimen erit, crimen amoris erit Pr., tam formosa tuum mortua crimen erit Pr., at pereant Baiae crimen amoris aquae Pr. ki so zakrivile nezvestobo, crimen prodere vultu O., concepta crimina O. pregrešno spočet otrok, criminis reus Cu., ipsi tempus fore, quo crimina et innoxios discerneret T., crimen ultro fateri Suet.; poseb. prešuštvo, ljubimkanje: Iuppiter aut falsus est aut crimine verus O., Fabium de crimine laeto procreat Sil.; (o neživem subj.): brassicae crimina Plin. popačenosti, hibe.

dáva ž (t. dava, ar.) dial., zastar.
1. tožba, pravda: -u učiniti na koga tožiti koga; ja sam mislio da je sigurnije i bolje da ga držim ovde dok prođe ova povika i dava protiv njega
2. tožba, pritožba

denuncia ženski spol naznanilo, napoved; prijava, ovadba; (pismena) tožba

escussione f pravo

1. toženje, tožba:
escussione dei debitori toženje dolžnikov

2. zaslišanje:
escussione del teste zaslišanje priče

fin [fɛ̃] féminin konec, zaključek; smrt; cilj, namen, smoter; juridique ugovor, tožba; grammaire izglas

fin d'alerte konec alarma
fin d'année, de l'année konec leta
fin d'investissement investicijski cilj
fin du monde konec sveta
fins pluriel de série ostanki (končna razprodaja)
fin de non-recevoir kategorična odklonitev, zavrnitev
la fin justifie les moyens namen posvečuje sredstva
aux fins de zaradi, v namen, zato (da ...)
à cette fin, à ces fins v ta namen
à seule fin de z namenom, da bi
c'est le commencement de la fin to je začetek konca
c'est la fin de tout (familier) to je pa že višek! tu se pa vse neha!
à la fin na koncu, končno
à la fin des fins nazadnje, končno
à la fin de mai konec maja
à telle fin que de raison za vsak primer
à toutes fins utiles za poljubno uporabo
en fin de compte konec koncev
sans fin brez konca, brezkončen
sauf bonne fin z običajnim pridržkom
fin courant, prochain (commerce) konec tekočega; prihodnjega meseca
fin janvier (commerce) konec januarja
avoir, faire une belle fin imeti lepo smrt, lepo umreti
n'avoir ni fin ni cesse ne imeti ne konca ne kraja; ne se poleči
approcher de la fin bližati se koncu, iti h kraju, bližati se smrti
arriver, en venir à ses fins doseči svoj cilj, uveljaviti svojo voljo
être en fin de liste biti na koncu seznama
être en fin de course biti izčrpan po hudem naporu, po težkem delu
être sur ses fins (sport) biti na koncu svojih moči
faire une fin spremeniti svoje življenje, poročiti se
mener une chose à bonne fin stvar zadovoljivo, dobro, srečno izpeljati
mettre fin à quelque chose napraviti čemu konec
mettre fin à ses jours napraviti samomor
parvenir à ses fins doseči svoj cilj
prendre fin končati se
la réunion a pris fin à quatre heures zborovanje (shod, seja) se je končalo ob štirih
renvoyer quelqu'un des fins de la plainte (juridique) koga oprostiti
répondre par une fin de non-recevoir odgovoriti odklonilno, odbiti, zavrniti (à quelqu'un koga)
tirer, toucher à sa fin iti h koncu, h kraju, končavati se

gemitus -ūs, m (gemere)

1. vzdih(ljaj), vzdihovanje, ječanje, javkanje, stok(anje): ENN., CA. AP. GELL., Q., SEN. PH., ut urbe tota fletus gemitusque fieret CI., tota obviam civitas cum lacrimis gemituque processerat CI., gemitum ciere, gemitum de pectore ducere, ingentem gemitum ad sidera tollere, gemitum dare a pectore imo V. ali samo gemitum dare O. vzdihovati, ječati, gemitum reprimere O. zadržati; v pl.: SEN. PH., flebiles clamores gemitūsque L., gemitūs edere LUCR., O. ali dare O.; s subjektnim gen.: illi eiulatus gemitūsque Philoctetae CI., mulierum virorumque gemitūs CI., gemitūs iraeque leonum V. jezno stokanje, gemitus cadentum V., equi, tauri V., morientium L., beluae PETR., caesorum AMM., gemitūs compeditorum AUG.; pesn. metaf. o stvareh = bobnenje, bučanje, šumenje, tellus dat gemitum V. zabobni, gemitum dedēre cavernae V. so zaječale, incudibus ictus referunt gemitūs V. nakovalo stoka (ječi) pod udarci, g. pelagi V., plāga facit gemitūs O. vreščavo zazveni.

2. meton. tožba, bol(est), žalost (z objektnim gen. zaradi česa): g. ereptae virginis V.

Opomba: Star. gen. sg. gemitī: PL.; acc. pl. gemitos: AUG.

guaito m

1. cvilež

2. slabš. cviljenje, cvileče petje

3. ekst. tožba

indictment [indáitmənt] samostalnik
pravno obtožba, tožba

bill of indictment obtožnica

īnscrīptiō -ōnis, f (īnscrībere)

1. na(d)pis, naslov, ime: Q., Plin., Suet., locus ipse inscriptionem statuae fallit Ci., statua cum inscriptione Ci., inscriptio plenior „de officiis“ Ci.; occ. (o)žigosanje: frontis Petr., Sen. ph.

2. (na)pisanje: nominis inscriptio tibi num aliud videtur esse Ci.; meton. tožba: Icti.