Franja

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

tisser [tise] verbe transitif tkati, vtkati, stkati (participe passé tissé); figuré (za)snovati (participe passé tissé ali tissu)

tisser de la laine, du coton tkati volno, bombaž
tisser des intrigues snovati spletke, zaplete
métier masculin à tisser tkalska statev
l'araignée tisse sa toile pajek tke svojo mrežo

tissue [tísju:, tíšu(:)]

1. samostalnik
tanka, fina tkanina, koprenasta tkanina, flor; zlata, srebrna tkanina
anatomija tkivo
figurativno splet, niz, vrsta, mreža (laži, zločinov itd.); phot ogleni papir

a tissue of lies kup, niz laži
connective tissue medicina vezno tkivo
tissue paper svilen papir

2. prehodni glagol
(pre)tkati, preplesti; oviti s tankim blagom

weave^*2 [wi:v] prehodni glagol
tkati; izdelati (a fabric tkanino)
ročno izdelati na statvah; splesti (a basket koš, košaro)
vplesti, vtkati, pretkati (with z)
figurativno snovati, kovati; iznajti, izmisliti, izumiti; spraviti v zvezo, povezati (dogodke); vplesti, vnesti posameznosti

to weave facts into a story vnesti dejstva v zgodbo
to weave a plot kovati, snovati zaroto
to weave one's way through traffic utreti si pot skozi promet
neprehodni glagol
tkati
ameriško, pogovorno hoditi v cikcaku, zvijati se skozi; zaplesti se

weben (wob, gewoben) tkati, stkati; figurativ Sagen usw.: spletati se

wirken delovati (auf na); Wunder, Gutes: delati, narediti; (Wirkung haben/machen) učinkovati; Textilien: plesti, Teppiche: tkati

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

ткать tkati

abmustern zapustiti službo (na ladji); Stoff: tkati z vzorcem; figurativ mit dem Blick: premeriti, meriti

buntweben pestro tkati

damascare v. tr. (pres. damasco)

1. tekstil damastiti, tkati kot damast

2. damascirati, vzorčasto krasiti železo ali jeklo

damasser [-se] verbe transitif tkati kot damast

entretejer pre-, v-tkati, vplesti

entretejerse vmešati se

klȅčati -ām (ek.), kljȅčati -īm (ijek.) tkati v barvah: klečati ćilim

klȉnčati -ām tkati v platno vzorce

kljȅčati -ām (ijek.), klȅčati -ām (ek.) tkati v barvah

nagràdača ž, nagràduša ž kos platna na statvah, ob katerem tkalec začne tkati

ob-texō -ere -texuī -textum

1. (s)tkati ob ali čez kaj: fila araneosa alarum maxime lanugine Plin.; pren.: excusationes o. avaritiae suae Ambr. z izgovori prikrivati svojo lakomnost.

2. metaf. pokri(va)ti, zakri(va)ti: caelum umbrā obtexitur V. ali caelum nubibus obtexitur Ambr. oblači se (nebo), per nubes caelum aliud obtexens Plin.; pren.: o. specie veritatis testimonium fraudis Ambr.

parfiler [-file] verbe transitif, vieilli izpukati (zlato ali srebrno tkanino); vieilli tkati z nitkami dragih kovin

pirlìtati -ām tkati okraske v tkanino