Franja

faber -bra -brum (indoev. kor. dhabh skladno stikati, lepotiti) spreten, umet(el)en, mojstrski: Prud., ars O., signaculum faberrimum Ap. Adv. fabrē: Pl., Mel., Sil., Ap.; superl. faberrimē: Ap., Amm. Pogosto fabrē faciō ali v sklopu fabrēfaciō -ere -fēcī -factum spretno (umetelno, mojstrsko) izdelati, s pass. fabrēfīō -fierī -factus sum: Lact., Hier., Aug., classem fabrefecit Aur., ex aere multa fabrefacta L. umetnine iz medi, argenti aerisque fabrefacti vis L. mnogo umetnin iz srebra in medi, ad id fabrefactis navigiis L., quidquid fabrefieri potest ex auro, ex argento, ex aere Vulg.; pren.: ut haec (fallacia) est fabre facta ab nobis Pl. premeteno nasnovana. — Večinoma kot subst. faber -brī m

1.
a) rokodelec (zlasti kovač in tesar), delavec, izdelovalec, umetnik, poseb. trde snovi (les, kamen, kovine) obdelujoči: Q., ferrarius PL. kovač, tignarius Ci. tesar, aerarius Plin. medar, kotlar, argentarius Icti. srebrar, compedum Aus. sponar, mancipium pro fabro aut pro tectore emere Ci., ferrum forcipe faber (kovač) lacubus demittit O., faber volans Iuv. (o Dedalu) umetnik; pesn. z gen. snovi: faber aeris H. ali marmoris aut eboris fabri H. umetnik(i), obdelovalci medi, marmorja ali slonove kosti.
b) v pl. rokodelci, poseb. stavbarski: publice coactis fabris Ci., ille cum fabris se domum meam venturum esse dixit Ci., praefectus fabrûm locum tribulibus suis dedit Ci. delovodja, collegium fabrorum Plin. iun., fabri aedium Gell. stavbeniki; pren.: his crescunt patrimonia fabris Iuv.
c) occ. voj. rokodelska četa, okopniki, inženirski oddelek: duae fabrûm centuriae L., ex legionibus fabros deligit C., praefectus fabrûm C., N. idr. = načelnik inženirskega oddelka.

2. pren. riba kovač, sicer Zeus imenovana (Zeus faber, Linn.): O., Plin.

fustero moški spol strugar; mizar, tesar

gràđār -ára m
1. trgovec s stavbnim lesom
2. zastar. tesar

hewer [hjú:ə] samostalnik
drvar, tesar; kopač (v rudniku)

hewers of wood and drawers of water garači

legnaiōlo m tesar, kolar

līgnārius 3 (līgnum) lésen: faber Aug., artifex Vulg. Subst. līgnārius -iī, m

1. lésar, tesar, mizar: Pall.

2. trgovec z lesom; od tod inter lignarios L. (ime dela Rima) = drvarski, lesni trg, drvarska, lesna ulica (gl. inter).

3. drvar, sekač, poseb. o sužnjih v judovskih svetiščih, ki so skrbeli za les za bogoslužje: Hier.

maderero moški spol trgovec z lesom; splavar; tesar

marangone² m nareč. mizar, tesar; izdelovalec pohištva

maràngūn -úna m (it. marangone) dial. tesar

strūctor -ōris, m (struere)

1. graditelj, stavbar, poseb. zidar, tesar: Dig., Cod. I. idr., res agebatur multis structoribus Ci.; metaf.: structor orationis huius Ap. avtor, ustvarjalec, pisec.

2.
a) obedni redar (reditelj), vodja in nadzornik sužnjev, ki so stregli pri obedih (pojedinah), sicer tudi sam suženj: Petr., Iuv., Mart., Lamp., Serv.
b) structor capillaturae lasničar, frizer: Tert.

tablajero moški spol tesar; mesar

tèsāč -áca m tesar

tesáč m tesač, tesar, drvodjelja (-de-), dunđerin

timberman [tímbəmən] samostalnik (množina timbermen)
(rudarski) tesar

Zimmerer, der, (-s, -) tesar

Zimmermann, der, (-s, Zimmerleute) tesar; figurativ jemandem zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat pokazati (komu), kje so vrata

Zimmermannsbock, der, Tierkunde tesar

плотник m tesar

те́сля -і ч., tesár -ja m.

тесля́р -а́ ч., tesár -ja m.