Franja

fino² agg.

1. tenek, droben, fin, oster, prodoren, zvit:
un ingegno fino oster, prodoren um

2. odličen, čist, pristen:
un anello d'oro fino prstan iz čistega zlata

fino nežen, tenek, fin, vitek, eleganten, izvrsten; zvest, stanoviten; vljuden; spreten; zvit, prebrisan

finos redondos cenena vrsta španskih cigaret

flimsy¹ [flímzi] pridevnik (flimsily prislov)
tenek, šibek; rahel, ničev; neutemeljen; neznaten, površen

gauzy [gɔ́:zi] pridevnik (gauzily prislov)
tenek, prozoren; meglen

gossamer [gɔ́səmə]

1. samostalnik
babje leto; zelo tenka tkanina; gaza
ameriško tenek dežni plašč

2. pridevnik
lahek, tenek, pajčevinast
figurativno prazen, površen

gracilēscō (gracilīscō) -ere (–) (–) (gracilis) tenek, šibek, vitek postajati: AMM.

meagre [mí:gə] pridevnik
britanska angleščina (meagrely prislov) suh, mršav, tenek; reven, boren (plača), pomanjkljiv (hrana); suh, prazen (spis); nerodoviten (zemlja)

petilus ali petulus 3, najbrž = suh(ljat), droben, droban, tenek, tenak, mršav, strunast: crura Luc., labra Pl. fr. ap. Non. stisnjene, sura Fest.; metaf. skop, neznaten, majhen, skromen: domus Pl. Toda: „petulus equus“ = qui habet albos pedes Isid., „petilam suram“ significat ungulam equi albam P. F.

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.

schmal ozek; Kost, Gewinn: pičel, boren; (ärmlich) reven; Aussehen: suh, suhljat; Buch: tenek; die Lippen schmal machen stisniti ustnice

sdutto agg.

1. knjižno, pog. tenek, mršav, droben

2. oguljen

3. kržljav (rastlina)

sottile

A) agg.

1. tenek

2. ekst. vitek; lahek, hiter:
vita sottile vitek pas
mal sottile pog. jetika

3. pren. čist, svež, nežen, lahen:
venticello sottile lahen piš
profumo sottile nežen parfum

4. pren. oster

5. oster, ostroumen; ekst. težko umljiv, sofističen

B) m (le sing.)
andare, guardare per il sottile gledati na malenkosti, na nepomembne stvari

sub-tīlis (sup-tīlis), adv. sub-tīliter (sup-tīliter) (iz *subtexlis, sub in tēla iz *tex-la : texere) pravzaprav „za votek služeč“, „tanko tkan“; od tod

1. tenek (tanek), fin, nežen (naspr. crassus, spissus): filum Lucr., Aus., linum P. Veg., mitra Cat., ignis Lucr., corpus Lucr., Sen. ph., nonne vides, quam sint subtilia quamque minuta (sc. primordia)? Lucr., subtilis acies gladii Sen. ph., farina Plin., semen subtilius Plin., mel sucus dulcissimus atque subtilissimus Plin., capillus flavus et solito subtilior Vulg., animae suptiliter conexae Lucr., subtiliter dividere aliquid Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o čutilih, poseb. o čutu in okusu) tenek, tankočuten, pretanjen, izostren, imajoč izostren (pretanjen, prefinjen) okus: fervida, quod subtile exsurdant vina palatum H., subtilior gula Col.; pren. (v esteskem pomenu) tenek (tanek), tenkočuten (tankočuten), pretanjen, prefinjen, rafiniran, subtilen, izbran, izboren, odličen, izvrsten, nežnočuten, rahločuten, nežen, občutljiv, obziren, prefinjeno razlagajoč, okusen: iudicium Ci. ep., H., venustas Ci. okusna, sententia Plin. pretanjena, izborna misel, subtilis veterum iudex et callidus H., sapiens subtilisque lector Plin. iun., vir subtilis, dispositus, acer, disertus Plin. iun., sagax et admodum subtilis ingenio Eutr. zelo prebrisana glav(ic)a, Democritus subtilissimus omnium Sen. ph. najtankočutnejši raziskovalec, subtiliter iudicare Ci.
b) natančen, oster, skrben, korenit, temeljit, bistroumen, duhovit, včasih = filozofski, modroslovski, odmišljen, abstrakten: definitio, descriptio partium Ci., argumentatio, observatio, quaestio Plin., reliquae (sc. epistulae) subtiliores erunt Ci. ep. natančnejše = obširnejše, inter subtilissimas haberi potest (sc. curatio) Cels., inventum subtilissimum Plin., subtiliter persequi Ci., disseruit et subtiliter et copiose Ci., exsequendo subtiliter numerum L. točno, subtiliter disputare Plin. iun., subtilius disputandum est Ci., subtilius haec disserunt ali ista quaerunt Ci., haec ad te scribam alias subtilius Ci. ep. obširneje, subtilissime perpolita Ci.
c) kot ret. t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) zaradi svoje jasnosti, natančnosti, določenosti in neolepšane preprostosti prikupen, všečen, preprosto lep, preprost, enostaven: Aus. idr., oratio, dicendi genus Ci., subtile, quod ἰσχνόν vocant Q., subtilis disputator Ci., Lysias … egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., Lysias subtilis atque elegans Q., Scaevola … oratione maxime limatus atque suptilis Ci., quis illo … in docendo edisserendoque subtilior? Ci., subtilis praeceptor Q., qui et humilia subtiliter et alia graviter … potest dicere Ci., versute et subtiliter dicere Ci., magnifice an subtiliter dicere Q., tenues (sc. causas) agimus subtilius Ci.

suc-crotillus (sub-crotillus) 3 (sub in *crotillus, demin. h crotalum kastanjeta, ki je izpos. iz gr. κρόταλον) tenek (tanek), droben (droban), nežen: P. F., succrotilla voce serio Afr. ap. Fest., feminina fabulare succrotilla vocula Tit. ap. Fest., succrotilla tenuis dicebatur et alta vox. Titinnius in … „feminina fabulare succrotilla vocula.“ Afranius in Epistola … „succrotilla voce serio“ Fest.

tēnue

A) agg.

1. knjižno tenek, lahen; bled, mehek (barva); slaboten

2. pičel, majhen, redek, zredčen

3. jezik nezveneč

4. anat.
intestino tenue tanko črevo

B) m anat. tanko črevo

tenue tenek; nežen; slaboten, šibek; tih; pičel, neznaten

ultrapiatto agg. zelo plitev, tenek

vaporeux, se [-pɔrö, öz] adjectif megličast; lahek, tenek; prozoren

cheveux masculin pluriel vaporeux mehki, puhasti lasje

vaporoso agg.

1. pren. tenek, lahen

2. mehek

3. pren. nedoločen

vēsculus 3 (demin. vēscus) precej shujšan, shiran, medel, mršav, šibek (šibak), tenek (tenak): vesculi male curati et graciles homines. Ve enim syllabam rei parvae praeponebant, unde Veiovem parvum Iovem et vegrandem fabam minutam dicebant P. F.; metaf.: est minusculum alterum quasi vesculum (po novejših izdajah † iuxillum) vinarium Pl.