Franja

Zadetki iskanja

  • kongres samostalnik
    1. (srečanje) ▸ kongresszus
    izredni kongres ▸ rendkívüli kongresszus
    volilni kongres ▸ választási kongresszus
    ustanovni kongres ▸ alapító kongresszus
    partijski kongres ▸ pártkongresszus
    strankin kongres ▸ pártkongresszus
    čebelarski kongres ▸ méhészkongresszus
    mednarodni kongres ▸ nemzetközi kongresszus
    slavistični kongres ▸ szlavista kongresszus
    strankarski kongres ▸ pártkongresszus
    kongres stranke ▸ párt kongresszusa
    udeleženci kongresa ▸ kongresszus résztvevői
    delegati kongresakontrastivno zanimivo kongresszusi küldöttek
    odprtje kongresa ▸ kongresszus megnyitása
    organizator kongresa ▸ kongresszus szervezője
    organizacija kongresa ▸ kongresszus megszervezése
    tema kongresa ▸ kongresszus témája
    izvedba kongresa ▸ kongresszus kivitelezése, kongresszus megvalósítása
    delegati na kongresu ▸ küldöttek a kongresszuson
    udeležba na kongresu ▸ kongresszuson való részvétel
    predavatelj na kongresu ▸ kongresszuson előadó
    sklicati kongres ▸ kongresszust összehív
    organizirati kongres ▸ kongresszus megszervez
    izvoliti na kongresu ▸ kongresszuson megválaszt
    kandidirati na kongresu ▸ kongresszus jelölteti magát
    predavati na kongresu ▸ kongresszus előad
    zmagati na kongresu ▸ kongresszuson győz
    organizacijski odbor kongresa ▸ kongresszus szervezőbizottsága
    kongres z mednarodno udeležbo ▸ kongresszus nemzetközi részvétellel
    Na začetku kariere, kot mlada zdravnica, nisem nikoli čutila strahu pred nastopanjem na kongresih v tujini. ▸ Pályám kezdetén, fiatal orvosként soha nem féltem attól, hogy felszólaljak külföldi kongresszusokon.
    Kongresa se poleg delegatov udeležuje še okoli 300 drugih članov in privržencev stranke. ▸ A kongresszuson a küldötteken kívül még körülbelül 300 más párttag és támogató vesz részt.
    Povezane iztočnice: dunajski kongres, evharistični kongres, ljubljanski kongres

    2. (zakonodajno telo) ▸ kongresszus
    ameriški kongres ▸ amerikai kongresszus
    član kongresa ▸ kongresszus tagja
    demokrati v kongresu ▸ demokraták a kongresszusban
    republikanci v kongresu ▸ republikánusok a kongresszusban
    zaslišanje v kongresu ▸ meghallgatás a kongresszusban
    glasovanje v kongresu ▸ szavazás a kongresszusban
    imeti večino v kongresu ▸ többséggel rendelkezik a kongresszusban
    pričanje v kongresu ▸ tanúskodás a kongresszusban
    pozvati kongres ▸ kongresszust felszólít
    nagovoriti kongres ▸ kongresszust megszólít
    kongres zaseda ▸ kongresszus ülésezik
    volitve v kongreskontrastivno zanimivo kongresszusi választások
    kandidat za kongreskontrastivno zanimivo kongresszusi jelölt
    pričanje pred kongresom ▸ tanúskodás a kongresszus előtt
    kandidirati za kongreskontrastivno zanimivo kongresszusi jelöltek
    izvoliti v kongres ▸ kongresszusba beválaszt
    predlagati kongresu ▸ kongresszusnak javasol
    poročati kongresu ▸ kongresszusnak beszámol
    pričati pred kongresom ▸ kongresszus előtt tanúskodik
    Prav tako kaže, da nobena stranka ne bo dobila absolutne večine v kongresu. ▸ Úgy tűnik továbbá, hogy egyetlen párt sem fog abszolút többséget szerezni a kongresszusban.
    Povezane iztočnice: predstavniški dom kongresa, spodnji dom kongresa, zgornji dom kongresa

    3. (o organizaciji) ▸ kongresszus
    indijski kongres ▸ indiai kongresszus
    Gandhi je tedaj ustanovil indijski kongres, ki se je zavzemal za pravice indijske manjšine. ▸ Gandhi ekkor megalapította az indiai kongresszust, amely az indiai kisebbség jogaiért küzdőtt.
    Povezane iztočnice: Afriški nacionalni kongres, Afriški narodni kongres
  • lahkomiseln pridevnik
    1. (nepremišljen; nepreudaren) ▸ könnyelmű, nemtörődöm
    lahkomiselno ravnanje ▸ könnyelmű bánásmód, könnyelmű kezelés, könnyelmű viselkedés
    lahkomiselno zapravljanje ▸ könnyelmű pazarlás
    lahkomiselna odločitev ▸ könnyelmű döntés
    lahkomiseln človek ▸ nemtörődöm ember, könnyelmű ember
    preveč lahkomiseln ▸ túl könnyelmű
    zelo lahkomiseln ▸ nagyon könnyelmű
    lahkomiseln početje ▸ könnyelmű cselekvés
    lahkomiseln najstnik ▸ nemtörődöm kamasz
    lahkomiseln dejanje ▸ könnyelmű cselekedet
    Bila sva lahkomiselna in nisva izkoristila ugodnega nakupa stanovanja pred dvajsetimi leti. ▸ Túl könnyelműek voltunk, és húsz évvel ezelőtt nem használtuk ki a kedvező lakásváslási lehetőséget.
    To je bila največja jedrska nesreča na Japonskem in hkrati plačilo za lahkomiselno ravnanje s tehnologijo sevanja. ▸ Ez volt Japán legnagyobb nukleáris balesete, és egyben az ára annak, hogy könnyelműen kezelték az atomtechnológiát.

    2. (o ženski) ▸ könnyűvérű, könnyelmű
    lahkomiselna ženska ▸ könnyűvérű nő
    Šele tedaj je spoznal, koliko prijateljev ima Julija, in ko mu je ta lahkomiselna ženska predlagala, naj bi skrivaj odpotovala na poročno potovanje, si je podpisala smrtno obsodbo. ▸ Akkor jött csak rá, mennyi barátja van Julijának, és amikor ez a könnyelmű nőcske azt ajánlotta, hogy titokban utazzanak el nászútra, aláírta a halálos ítéletét.
    lahkomiselno dekle ▸ könnyelmű lány
  • od from; of; since; on, upon

    od 1 do 10 from one to ten
    10 od 20ih ten out of twenty
    od 100 niti 1 not one in a hundred
    od daleč from far away, from afar
    od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
    od časa do časa from time to time
    od danes dalje (naprej) from this day (forward)
    od jutri naprej from tomorrow
    od sedaj naprej from now on, henceforth
    od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
    od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
    od jeseni since autumn
    (že) od nekdaj for some time
    od malega (mladih let) from childhood (on)
    od prvega do zadnjega from first to last
    od povsod from everywhere, from all sides
    od včeraj since yesterday
    od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
    (že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
    od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
    od zadaj from behind
    sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
    od spodaj from beneath
    nobeden od nas none of us
    od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
    od mnogih primerov among many examples
    nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
    otrpel od mraza stiff with cold
    zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
    od srca rad most willingly
    od utrujenosti from fatigue
    lepo od vas nice of you
    ni lepo od tebe it isn't nice of you
    drhteti od strahu to tremble with fear
    moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
    od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
    od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
    to odvisi od vremena that depends on the weather
    pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
    (od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
    umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
    on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen
  • od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

    od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
    od mesta do mesta de ville en ville
    od kod? d'où?
    od tod d'ici
    od tod naprej à partir d'ici
    od blizu de prés
    od spredaj de devant
    od zadaj de derrière
    od spodaj d'en bas, de dessous
    od zgoraj d'en haut
    od zgoraj navzdol de haut en bas
    od znotraj de l'intérieur
    od zunaj de dehors
    od povsod de partout, de toute part
    od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
    od včeraj depuis hier
    od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
    od danes do jutri du jour au lendemain
    od jutri dalje à partir de demain
    od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
    od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
    od začetka dès le début (ali le départ)
    od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
    od danes naprej à partir d'aujourd'hui
    od kdaj? depuis quand?
    od nedavna depuis peu
    od nekdaj že depuis toujours
    od včeraj depuis hier
    od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
    od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
    odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
    pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
    brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
    eden od nas l'un de nous
    sam od sebe de soi-même
    od nog do glave de pied en cap
    od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
    od srca rad de bon cœur
    od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
    umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
    delo mu gre od rok il a le travail facile
    od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
    ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
    prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
    od tam prihajam j'en arrive (ali viens)
  • potem [é]

    1. (pozneje) später; (zatem) nachher, hinterher; danach; (nato) dann (in potem und dann, potem pa dann, dann aber), darauf, in der Folgezeit; (dalje) weiter, ferner

    2.
    potem, ko nachdem, nach (potem, ko doseže 65. leto nach Erreichung des 65. Lebensjahres)

    3. (tedaj) denn (če …, kako naj potem …? wenn …, wie soll man denn …?, če že, potem pošteno wenn schon denn schon, wennschon, dennschon); posledično: dann (če sam ne …, potem wenn du allein nicht …, dann)
    potem pa kar! na dann/denn!

    4. (torej) also

    5.
    in kaj potem? na und?
    in kaj potem, če je/ni …? und was (dann), wenn …?
  • potlej [ô]

    1. (pozneje) später; (zatem) nachher, hinterher; danach; (nato) dann (potlej pa dann, dann aber), darauf; (dalje) weiter, ferner

    2. (tedaj) denn (če …, kako naj potlej …? wenn …, wie soll man denn …?, če že, potlej pošteno wenn schon, denn schon, wennschon, dennschon); posledično: dann (če sam ne …, potlej wenn du allein nicht …, dann)
    potlej pa kar! na dann/denn!

    3. (torej) also

    4.
    in kaj potlej? na und?
    in kaj potlej, če je/ni …? und was (dann), wenn …?
  • prav3

    1. (ravno) gerade, ausgerechnet (prav on ausgerechnet er)

    2. (isto) eben- (od tam ebendaher, tja ebendahin, tedaj ebendann, zato ebendarum, ebendeshalb, ebendeswegen, tam ebendort, toliko [ebensoviel] ebenso viel)

    3.
    prav ta/ta/to ebender/ebendie/ebendas, ebendieser/ebendiese/ebendieses
    prav isti ebenderselbe
    prav tisti ebenjener
    prav tak ebensolcher

    4.
    prav tako (enako) ebenso, (tudi) ebenfalls, (z istim uspehom) [ebensogut] ebenso gut, [ebensowohl] ebenso wohl, ebenso …
    (daleč [ebensoweit] ebenso weit, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, mnogo [ebensoviel] ebenso viel, pogosto [ebensohäufig] ebenso häufig, [ebensooft] ebenso oft, rad [ebensogern] ebenso gern)

    5. (naravnost) geradezu

    6. (posebej) eigens (za für)
  • pràv prisl.
    1. bine
    2. corect, exact
    imeti prav a avea dreptate
    3. chiar
    4. anume
    5.
    prav tako de asemenea
    6.
    prav tedaj tocmai
  • prenekater|i [è,é] (-a, -o) manch, manch ein
    prenekatero leto je od tedaj minilo manches Jahr ist seitdem ins Land gegangen
  • ravno

    1. časovno: (pravkar) gerade, eben
    ravno zdaj gerade jetzt, v prihodnosti: gleich (jetzt)

    2. (prav) gerade, ausgerechnet (on gerade er, ausgerechnet er)
    ne ravno nicht gerade/eben, wenig (junak, velik, laskav : nicht gerade ein Held, nicht gerade/eben groß, nicht gerade schmeichelhaft, wenig schmeichelhaft), nicht unbedingt
    ne ravno odkritje nicht gerade weltbewegend, nicht welterschüttend

    3. (natanko) genau, eben- (tedaj ebendann, genau dann, zato ebendarum, tja ebendahin)
    ravno tam ebenda (ebd.)
    ravno tako ebenso, ebenso-, geradeso-, genauso-
    (rad [ebensogern] ebenso gern, dolgo [ebensolange] ebenso lange, pogosto [ebensooft] ebenso oft, [ebensohäufig] ebenso häufig, genausooft, genausohäufig)
    ravno ta ebender/ebendie/ebendas, genau der/die/das, ebendieser/ebendiese/ ebendieses, genau dieser/diese/dieses
    ravno tisti ebenjener/ebenjene/ebenjenes, genau jener/jene/jenes
    ravno tak ebensolcher/ebensolche/ebensolches, genau solcher …

    4.
    ravno nasprotno gerade umgekehrt
    res je ravno nasprotno das Gegenteil ist wahr/genau das Gegenteil ist der Fall
  • rimski kralj stalna zveza
    zgodovina (vladar) ▸ római király
    Tedaj je rimski kralj Karl pisal papežu, naj vendar kaj stori, sicer bodo bičarji postavili ves svet na glavo. ▸ Ekkor Károly római király írt a pápának, hogy tegyen valamit, különben az ostorosok felforgatják az egész világot.
    Prvi rimski kralj je bil Romul. ▸ Romulus volt az első római király.
  • rokav samostalnik
    1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujj
    zavihani rokavi ▸ feltűrt ujj
    snemljivi rokavi ▸ levehető ujj
    predolgi rokavi ▸ túl hosszú ujj
    široki rokavi ▸ bő ujj, széles ujj
    čipkasti rokavi ▸ csipkés ujj
    strgan rokav ▸ szakadt ujj
    tričetrtinski rokav ▸ háromnegyedes ujj
    srajčni rokav ▸ ingujj
    rokav suknjiča ▸ zakóujj
    kašljati v rokavkontrastivno zanimivo könyökhajlatba köhög
    všiti rokave ▸ ruhaujjakat bevarr
    skrajšati rokave ▸ ruhaujjat bevesz, ruhaujjat felhajt
    Tedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

    2. (stranska struga) ▸ ág
    stranski rokav ▸ mellékág
    rokav reke ▸ folyóág
    Ob Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
    Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
    Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
    Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
    Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
    Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav
  • rokoborsko prislov
    1. (kot pri rokoborbi) približek prevedkabirkózó-, birkózó módjára
    po rokoborsko ▸ birkózó módjára
    Tedaj se je z rokoborsko razširjenimi rokami vmešal plešec. ▸ Ekkor egy kopasz férfi avatkozott közbe birkózó módjára széttárt karokkal.
    Ni mogel povsem iz svoje kože mojstra mešanih športov, saj je tekmeca enkrat po rokoborsko vrgel na hrbet. ▸ A vegyes sportok mestereként nem igazán tudott kibújni a bőréből, hiszen egyszer birkózó módjára a hátára vetette az ellenfelét.

    2. pogosto v športnem kontekstu (pretirano grobo ali agresivno) približek prevedkabirkózó-, birkózó módjára
    Dve minuti pozneje je Džinič v svojem kazenskem prostoru rokoborsko ustavil Nikoliča, kar pa ni doživelo sankcij. ▸ Két perccel később Džinič birkózó módjára tartotta fel Nikoličot a saját büntetőterületén belül, amit nem szankcionáltak.
    Nolana je trenutek zatem rokoborsko zaustavil branilec Sunderlanda. ▸ Nolant pillanatokkal később egy sunderlandi védő birkózó módjára állította meg.
  • senzacionalizem samostalnik
    (vzbujanje vznemirjenja javnosti) ▸ szenzációhajhászás
    težiti k senzacionalizmu ▸ szenzációhajhászásra törekszik
    ceneni senzacionalizem ▸ olcsó szenzációhajhászás
    medijski senzacionalizem ▸ média szenzációhajhászása
    Nekateri so menili, da gre pri razkrivanju tedaj še "strogo zaupnih" plač predvsem za zeleno zavist, pri medijih pa za ceneni senzacionalizem. ▸ Egyesek úgy vélték, hogy az akkor még „szigorúan titkos” bérek nyilvánosságra hozatalánál elsősorban sárga irigységről van szó, a média részéről pedig olcsó szenzációhajhászásról.
    Senzacionalizem se je tako razmahnil, da lahko običajno dekle iz soseske, ki si s kolagenom napolni ustnice, pride na naslovnico revije. ▸ A szenzációhajhászás olyan méreteket öltött, hogy egy egyszerű lány a szomszédból, aki kollagénnel töltette fel az ajkát, magazincímlapra kerülhet.
  • slíšati to hear

    dobro slíšati to hear well
    napačno slíšati to hear amiss
    slučajno slíšati to overhear
    slíšati govoriti to hear say
    slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
    on ne sliši dobro he is hard of hearing
    moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
    vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
    slišal sem jo peti I heard her sing
    ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
    o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
    slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
    to (takó) sem slišal so I (have) heard
    slišal sem to praviti I have heard it said
    slíšati obe strani to hear both sides
    od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
    ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
    to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
    ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
    s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
    komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
    bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
    hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear
  • tačas1

    1. (tedaj) damals, dann

    2. (medtem) inzwischen, in der Zwischenzeit

    3.
    tačas ko (medtem ko) während
  • tedàjci glej tedaj
  • ubogati glagol
    1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogad
    ubogati ukaz ▸ parancsnak engedelmeskedik
    ubogati navodila ▸ utasításnak engedelmeskedik
    ubogati pravilo ▸ szabálynak engedelmeskedik
    ubogati zahtevo ▸ követelésnek engedelmeskedik
    ubogati avtoriteto ▸ autoritásnak engedelmeskedik
    ubogati starše ▸ szülőknek szót fogad
    ubogati učiteljico ▸ tanárnőnek szót fogad
    ubogati mamo ▸ édesanyának szót fogad
    ubogati poveljnika ▸ parancsnoknak engedelmeskedik
    slepo ubogati ▸ vakon engedelmeskedik
    ubogati na ukaz ▸ utasításra engedelmeskedik
    Tvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
    Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
    Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

    2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
    Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
    Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
    Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

    3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ
    ubogati nasvet ▸ tanácsot meghallgat
    Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
    Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
    Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.
  • vcepiti glagol
    1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, olt
    vcepiti strah ▸ félelmet beleolt
    vcepiti vrednote ▸ értékeket beleolt
    vcepiti mladim ▸ fiatalokba beleolt
    vcepiti v glavo ▸ beleültet
    vcepiti v otroštvu ▸ gyermekkorban beleolt
    vcepiti ljubezen do narave ▸ természet iránti szeretetet olt bele
    vcepiti občutek krivde ▸ bűntudatot olt bele
    Malo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
    Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

    2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
    Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva.kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
    Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

    3. (vtisniti) ▸ beültet
    Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično.kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
    Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil.kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

    4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
    Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.
  • večnost [é] ženski spol (-i …) die Ewigkeit
    figurativno celo večnost eine Ewigkeit
    od tedaj je že cela večnost es ist schon eine Ewigkeit her