Franja

Zadetki iskanja

  • buffet [büfɛ] masculin omara za namizno posodo, kredenca; miza z jedili (npr. pri recepciji); bifé, točilnica, okrepčevalnica; populaire želodec; (buffet de gare) kolodvorska restavracija

    ne rien avoir dans le buffet imeti prazen želodec, biti tešč
    danser devant le buffet (familier) ničesar ne imeti za pod zob
  • coco [kɔko] masculin (= noix féminin de coco) kokosov oreh; familier jajce; populaire, péjoratif komunist; féminin, familier kokain; masculin, péjoratif nesimpatična oseba; populaire glava; vrsta pijače; (familier)

    à la noix de coco, à la noix čuden
    ce pauvre coco est fatigué ta revček (= otrok) je utrujen
    mon coco! moj srček! (o otroku)
    coco déplumé (populaire) plešasta glava
    un drôle de coco čudak
    n'avoir rien dans le coco (populaire) imeti prazen želodec, biti tešč
    avoir le coco fêlé (populaire) biti prismojen
    dévisser le coco à quelqu'un (populaire) zadaviti koga
  • cōrpo m

    1. telo:
    corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
    corpo morto kem. inertno telo
    corpi celesti nebesna telesa
    gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
    corpo del reato pravo korpus delikti

    2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
    avere un corpo asciutto biti vitke postave
    guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
    anima e corpo pren. z dušo in telesom
    in corpo e anima pren. osebno
    avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
    avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
    ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
    a corpo morto pren. besno, z vso silo
    combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
    gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
    corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

    3. trebuh:
    a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
    andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

    4. glavni, osrednji del:
    il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
    il corpo del discorso osrednji del govora

    5. trdnost, čvrstost:
    il corpo della voce čvrstost glasu
    questo vino ha corpo to vino je močno

    6. zbor, ansambel:
    corpo diplomatico diplomatski zbor
    corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
    corpo di ballo balet, baletni ansambel
    corpo elettorale volilno telo, volivci
    spirito di corpo solidarnost

    7. voj. rod; posebna enota; korpus:
    il corpo degli alpini rod alpincev
    corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
    corpo d'armata armadni korpus

    8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

    9. navt. ladijski trup

    10. tisk korpus:
    corpo minore petit
  • empty1 [ém(p)ti] pridevnik (emptily prislov)
    prazen; nezaseden; brezvsebinski, puhel
    pogovorno lačen, trezen

    to feel empty biti lačen
    to be empty of s.th. ne imeti česa
    empty weight lastna teža
    on an empty stomach na prazen želodec, tešč
  • jeun [žœ̃]

    à jeun na tešče, tešč
    être à jeun biti tešč
    prendre un remède à jeun vzeti zdravilo na tešče
  • Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi
  • Magen, der, (-s, Mägen) želodec; mir knurrt der Magen v/po želodcu mi kruli; mit leerem Magen tešč; auf leeren/nüchternen Magen na tešče; jemanden im Magen haben imeti v želodcu; auf den Magen schlagen figurativ pokvariti razpoloženje
  • nüchtern

    1. Magen: prazen; auf nüchternen Magen na tešče; noch nüchtern sein biti tešč

    2. (nicht betrunken) trezen

    3. (sachlich) trezen, stvaren; Speise, Mensch: pejorativ pust, puščoben

    4. Adverb trezno, stvarno; (ohne Essen) na tešče
  • pancia f (pl. -ce)

    1. pog. trebuh:
    ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
    a pancia all'aria ležeč vznak
    a pancia vuota tešč
    grattarsi la pancia pren. lenariti
    predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
    salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
    tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

    2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
    il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
    la pancia del fiasco trebuh steklenice
    PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame
  • vuōto

    A) agg.

    1. prazen; nezaseden:
    botte vuota prazen sod
    a mani vuote ne da bi kaj dosegel
    a stomaco vuoto tešč
    testa vuota puhloglavec
    rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

    2. pren. prazen, puhel:
    discorsi vuoti prazno besedičenje

    B) m

    1. fiz. vakuum:
    sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

    2. aero
    vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

    3. praznina; vrzel; prazno:
    cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
    fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
    fissare il vuoto strmeti v prazno

    4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
    vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
    restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

    5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
    vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
    vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
    colmare un vuoto zapolniti vrzel
    lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

    6. prazno, nepotrebno, jalovo:
    assegno a vuoto nekriti ček
    marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
    scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
    PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine
  • ἄ-δειπνος 2 (δεῖπνον) kdor še ni obedoval (večerjal), tešč.
  • ἄκμηνος 2 ep. kdor še ni ničesar zaužil, tešč, nepokrepčan.
  • ἀν-ᾱ́ριστος 2 (ἄριστον) brez zajtrka, tešč.
  • ἄ-παστος 2 (πατέομαι) ep. kdor ni jedel, tešč; ἐδητύος ἠδὲ ποτῆτος brez jedi in pijače.
  • ἄ-σῑτος (σῖτος) brez jedi, tešč, lačen NT.
  • νῆστις, ιος, ὁ, ἡ (νη, ἔδω) kdor se posti, tešč, trezen, lačen NT.
  • νηφάλιος 3 in 2 (νήφω) trezen, tešč NT.