Franja

Zadetki iskanja

  • dežen pridevnik
    1. (o dežju) ▸ eső
    dežne kaplje ▸ esőcseppek
    dežni oblak ▸ esőfelhők
    Nad njo so bili oblaki, iz katerih je tu in tam še padla kakšna dežna kaplja. ▸ Felhők voltak felette, amelyekből egy-egy esőcsepp hullott.
    Povezane iztočnice: dežna dirka

    2. (namenjen za uporabo v dežju) ▸ eső
    dežni plašč ▸ esőköpeny
    dežna obleka ▸ esőruha
    dežne gume ▸ esőgumik
    In ni bilo malo takšnih, ki pri sebi niso imeli primerne dežne obleke. ▸ Többen voltak, akiknél nem volt esőruházat.
    Povezane iztočnice: dežni senzor, dežno tipalo
  • do

    1. (časovno) a; hasta; para

    do danes hasta hoy, hasta la fecha
    do treh, petih hasta las tres, las cinco
    do konca hasta el fin
    do zdaj hasta ahora
    do zdaj še ne hasta ahora todavía no
    do takrat hasta entonces
    (najkasneje) do jutri hasta mañana (a más tardar)
    do nadaljnjega por algún tiempo, por de pronto
    od 8-ih do 10-ih de ocho a diez
    do pred nekaj leti hasta hace pocos años
    do smrti hasta la muerte
    do smrti so ga mučili le torturaron hasta matarle

    2. (krajevno) hasta; a

    do sem, do tu hasta aquí
    do tam, do tja hasta allí
    do kam? ¿hasta dónde?
    do kolen hasta la rodilla
    do Pariza hasta París
    od tu do Zagreba de(sde) aquí a (ali hasta) Zagreb
    tri do pet dni de tres a cinco días
    do maksimuma hasta el máximum
    do skrajne meje, do skrajnosti hasta el límite
    šteti do 10 contar hasta diez
    mnogo mi je do tega, da ... me importa (ali interesa) mucho que (subj)
    ni mi do tega no me importa nada de eso
  • dol1 [ô] (tja dol) hinunter, (sem dol) herunter; (navzdol) abwärts, hinab, herab
    tu dol dahinunter/daherunter
    tam dol dorthinunter/ dortherunter
    gor in dol auf und nieder
    dol z Xom! Nieder mit (dem) X!
  • doli [ô] unten
    tu doli da unten
    tam doli dort unten
  • dôli en bas

    tam doli là-bas
    tu doli ici en bas, (na tem svetu) ici-bas
  • dôli abajo

    tu doli aquí abajo
    tam doli allá abajo
  • drènj (gneča) gentío m

    tam je velik drenj hay gran gentío allí
  • dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

    600 dúš (prebivalcev) 600 souls
    dobra dúša a good soul, a good fellow
    pokojna dúša departed soul
    sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
    neumrljivost dúše religija immortality of the soul
    rešitev dúše religija salvation of the soul
    preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
    z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
    iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
    (vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
    iz globine moje dúše from the depths of my soul
    pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
    iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
    v globini moje dúše in my heart of hearts
    dúša in srcé česa the life and soul of something
    v dnu svoje dúše in one's innermost soul
    biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
    on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
    biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
    on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
    žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
    žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
    on je dobra dúša he is a good old soul
    dúša me boli it grieves me to the very heart
    nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
    izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
    sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
    to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
    vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
    žive dúše ne vidim I do not see a single soul
    žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
    povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece
  • elektrokardiograf samostalnik
    medicina (naprava) ▸ elektrokardiográf
    Tudi tam vas klinično pregledajo, opravijo nekaj laboratorijskih preiskav krvi, z elektrokardiografom preverijo delovanje srca. ▸ Elvégeznek önön egy klinikai vizsgálatot és néhány laboratóriumi vérvizsgálatot, elektrokardiográfiás vizsgálatnak is alávetik, hogy ellenőrizzék a szívműködését.
    Elektrode, ki jih zdravnik namesti na kožo, zaznavajo električno dejavnost srca in jo posredujejo elektrokardiografu. ▸ Az orvos által a bőrre helyezett elektródák érzékelik a szív elektromos aktivitását, és továbbítják azt az elektrokardiográfhoz.
    Sopomenke: EKG
  • emigracija samostalnik
    1. (izseljevanje) ▸ emigráció, kivándorlás
    politična emigracija ▸ politikai emigráció
    ekonomska emigracija ▸ gazdasági emigráció, gazdasági kivándorlás
    povojna emigracija ▸ háború utáni emigráció
    množična emigracija ▸ tömeges emigráció
    val emigracijekontrastivno zanimivo emigrációs hullám
    Politično nasilje in socialne razmere so sprožili emigracije v Avstralijo in Severno Ameriko. ▸ A politikai erőszak és a társadalmi körülmények idézték elő az Ausztráliába és Észak-Amerikába irányuló kivándorlást.

    2. (življenje v tujini) ▸ emigráció
    oditi v emigracijo ▸ emigrációba vonul
    prisiliti v emigracijo ▸ emigrációba kényszerül
    živeti v emigraciji ▸ emigrációban él
    vrniti se iz emigracije ▸ emigrációból visszatér
    Tam je Brecht režiral drame, ki jih je napisal med emigracijo v ZDA. ▸ Brecht ott drámákat rendezett, amelyeket az USA-ban töltött emigrációja alatt írt.
    Nasprotoval je fašizmu in zato živel v emigraciji. ▸ Ellenezte a fasizmust, ezért emigrációban élt.

    3. (izseljenci) ▸ emigráció, emigránsok, kivándoroltak
    politična emigracija ▸ politikai emigránsok
    ekonomska emigracija ▸ gazdasági kivándorlók
    slovenska emigracija ▸ szlovén emigráció
    kubanska emigracija ▸ kubai emigráció
    Slovenska emigracija do konca druge svetovne vojne pravzaprav ni imela pomembnejših časopisov. ▸ A szlovén emigrációnak a II. világháború végéig tulajdonképpen nem volt jelentősebb újságja.
    Castro je dejal, da je nakup prijateljski odziv na prijateljsko gesto ZDA, s čimer je še bolj razbesnel kubansko emigracijo v ZDA. ▸ Castro azt mondta, hogy a vásárlás barátságos lépés az USA barátságos gesztusára, amivel még jobban feldühítette az USA-ban élő kubai kivándorlókat.
  • fris samostalnik
    1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiska
    grd fris ▸ ronda ábrázat
    Ampak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

    2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
    Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

    3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
    Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
    Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
    Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.
  • geolog samostalnik
    (strokovnjak) ▸ geológus
    rudniški geolog ▸ bányageológus
    amaterski geolog ▸ amatőr geológus
    priznan geolog ▸ elismert geológus
    ugotovitev geologov ▸ geológusok megállapítása
    poročilo geologa ▸ geológus jelentése, geológus beszámolója
    skupina geologov ▸ geológusok csoportja
    inženirski geolog ▸ mérnök geológus
    Geologi ocenjujejo, da jedro obsega približno 42 % prostornine Merkurja (pri Zemlji 17 %). ▸ A geológusok becslése szerint a mag a Merkúr térfogatának mintegy 42%-át teszi ki (a Föld esetében ez 17%).
    Prav tam so geologi leta 1999 odkrili najstarejše kamnine. ▸ Itt fedezték fel a geológusok 1999-ben a legrégebbi kőzeteket.
    Starost teh najdb je po ocenah geologov senzacionalno visoka - najmanj 10.000 let. ▸ A geológusok e leletek korát szenzációsan magasra - legalább 10 000 évre - becsülik.
    Povezane iztočnice: inženirski geolog
  • góri arriba; en la parte superior ; (v višini) en lo alto

    tu (tam) gori ahí (allí) arriba
    gori omenjeni arriba mencionado (ali citado ali indicado), susodicho, antes citado
  • gôri prislov above; aloft; (v hiši) upstairs

    visoko gôri high up
    tam gôri up there
    bolj gôri further up
    gôri omenjeni above mentioned, aforesaid, aforementioned, above-named
    kot je gôri rečeno as (stated) above
  • gôri en haut ; (v višini, na hribu) au sommet, sur le haut (de la montagne)

    tam gori là-haut
    gori omenjeni mentionné ci-dessus
  • govorec samostalnik
    1. (kdor govori) ▸ szónok, beszélő
    spreten govorec ▸ ügyes szónok
    Nekateri otroci so spretni govorci in si veliko stvari kar izmislijo. ▸ Egyes gyerekek ügyes szónokok és sok mindent kitalálnak.
    duhovit govorec ▸ szellemes szónok
    iskriv govorec ▸ sziporkázó szónok
    karizmatičen govorec ▸ karizmatikus szónok
    rojeni govorec ▸ született szónok
    Nismo pa Amerika, kjer so ljudje sami po sebi boljši govorci, tam so vsi navajeni nastopanja. ▸ Nem élünk azonban Amerikában, ahol az emberek maguktól jobb szónokok, ott mindenki megszokta a szereplést.
    Ko tolmač govori, govorec počaka in nadaljuje šele tedaj, ko tolmač zaključi – se torej izmenjujeta. ▸ Amikor a tolmács beszél, a beszélő vár, és csak akkor folytatja, amikor a tolmács befejezte – tehát felváltva beszélnek.

    2. (o jeziku) ▸ beszélő
    materni govorec ▸ anyanyelvi beszélő
    govorec slovenščine ▸ szlovén nyelv beszélője
    Večina jezikov na svetu ima zelo malo govorcev. ▸ A világ legtöbb nyelvének nagyon kevés beszélője van.

    3. (o javnem nastopu) ▸ felszólaló, szónok, előadó
    slavnostni govorec ▸ ünnepi szónok
    osrednji govorec ▸ fő szónok, vezérszónok
    radijski govorec ▸ rádióbemondó
    govorec na konferenci ▸ konferencia előadója
    govorec na kongresu ▸ kongresszus előadója
    govorci na okrogli mizi ▸ kerekasztal-beszélgetés résztvevői
    glavni govorec ▸ fő szónok, vezérszónok
    Na konferenci bo nastopilo več kot 40 govorcev, med katerimi je tudi pet svetovnih podjetniških avtoritet. ▸ A konferencián több mint 40 előadó vesz részt, köztük öt világhírű vállalkozói szaktekintély.

    4. (predstavnik organizacije) ▸ szóvivő
    glavni govorec Evropske komisije ▸ Európai Bizottság szóvivője
    uradni govorec vlade ▸ kormány hivatalos szóvivője
    Zunanje ministrstvo bo poslej v javnosti nastopalo s svojim uradnim govorcem. ▸ A külügyminisztériumot mostantól saját szóvivője képviseli a nyilvánosság előtt.
  • hudíč devil; the devil, Satan; the Evil One; pogovorno old Harry, old Nick

    hudíča oh, bother!
    kaj, hudíča, si delal tam? what the mischief were you doing there?
    kam, hudíča, je pa šel? where on earth has he got to?
    kdo, hudíča, ti je to rekel? who the devil (ali the dickens ali on earth) told you that?
    hudíč ga je obsedel he has the devil in him
    risati hudíča bolj črnega, kot je to paint the devil blacker than he is
    hudíča klicati to talk of the devil
    v sili hudíč muhe žre figurativno beggars can't be choosers; drowning men clutch at straws; half a loaf is better than no bread
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • imeti koga za bedaka frazem
    (norčevati se iz koga) ▸ hülyének néz valakit
    Ko sem dogodek prijavil policiji, so me tam imeli za bedaka. ▸ Amikor az esetet jelentettem a rendőrségen, ott hülyének néztek.
    Pred tem incidentom sem ga zelo cenil, zdaj pa sem ugotovil, da me je imel za bedaka. ▸ Ez előtt az incidens előtt nagyon tiszteltem, de most rájöttem, hogy végig hülyének nézett.
  • interesántno

    A) adv. in modo interessante

    B) inter. interessante:
    interesantno, celo tam so vedeli za našo deželo interessante, persino lì conoscevano il nostro Paese