Franja

latitude [lǽtitju:d] samostalnik
astronomija, geografija (zemljepisna) širina
figurativno širina, svoboda (mišljenja)
astronomija kotna oddaljenost nebesnega telesa od sončeve orbite

high latitudes pokrajine, oddaljene od ekvatorja
low latitudes pokrajine blizu ekvatorja
degree of latitude širinska stopinja
in latitude 40 N. na 40. stopinji severne širine
to allow s.o. great latitude pustiti komu veliko svobode

latitude [latitüd] féminin zemljepisna širina; figuré prostost, svoboda

parallèle masculin de latitude vzporednik
sous toutes les latitudes v vseh zemljepisnih širinah, povsod
laisser toute latitude à quelqu'un komu vso prostost dati, proste roke dati

libertà f svoboda, prostost:
libertà di azione, di pensiero e di parola svoboda dejanja, misli in govora
libertà civili državljanske svoboščine
prendersi qualche libertà con qcn. kaj si dovoliti s kom

libertad ženski spol svoboda, prostost; neodvisnost, svoboda volje; neprisiljenost, (pre)drznost; upravičenost; pooblastilo

libertad de conciencia svoboda vesti
libertad de cultos verska svoboda
libertad de imprenta tiskovna svoboda
libertad provisional začasna izpustitev iz zapora
eso es tomarse demasiada libertad to gre vendarle predaleč
poner en libertad na prostost spustiti
tener la libertad drzniti si, dovoliti si
me tomo la libertad dovoljujem si ...
libertades pl posebna pravica, prednost; zaupnosti

lībertās -ātis, f (līber)

1. svoboda = svobodnost, osvobojenost, stan (položaj) osvobojenca (naspr. servitus): servos ad libertatem vocare C. sužnjem obljubljati osvoboditev, aliquem in libertatem vindicare Ci. koga osvoboditi, servo Crotonis libertas data est Ci., servis libertatem dare Iust.; v pl. osvoboditve, včasih = svoboščine: tribus non conduci possim libertatibus, quin ego illis hodie comparem magnum malum Pl., pecunias et libertates servis et ante dono datas T., libertatum conservandarum causā Ulp. (Dig.); metaf.: his terroribus ab Epicuro soluti et in libertatem vindicati Ci. duhovno osvobojeni.

2. svobodnost = stan (položaj) svobodnjaka, državljanska svoboda kot skupek pravic in prednosti rim. državljana, zlasti pravica glasovanja ob narodnih zborovanjih: quando patriam et libertatem perdidi Pl., quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certumst Enn., cum intellegeret … omnes … homines naturā libertati studere et condicionem servitutis odisse C., libertate uti Ci., N. svoboden biti, imminuere civium Romanorum libertatem Ci., ad usurpandam libertatem vocare Ci. pozvati h glasovanju, dati na glasovanje, libertatem alicui eripere L. pravico glasovanja.

3. politična svoboda (držav, narodov), neodvisnost, samostojnost, samouprava (samoupravnost), demokratična ustava (naspr. dominatio, dominatus, servitus): patriam e servitute in libertatem vindicare N., et a regum et a patrum dominatione solere in libertatem rem populi vindicari Ci., in optimatium dominatu vix particeps libertatis potest esse multitudo Ci., aliae nationes servitutem pati possunt: populi Romani est propria libertas Ci., aut libertatem propriam Romani et generis et nominis recuperemus aut mortem servituti anteponamus Ci., plebi re, non verbo danda libertas Ci., Dionysius cum omnia moliendo eripuerit civibus suis libertatem Ci., Romani Aeduis libertatem erepturi sunt C., plus communi libertati tribuere C., reliquasque civitates sollicitant, ut in ea libertate, quam a maioribus acceperant, permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C., Brutus conditor Romanae libertatis L., Urbem Romam a principio reges habuere. Libertatem … L. Brutus instituit T. svobodo = demokratsko ustavo, demokracijo, republiko; od tod: libertas eos excitavit ad salutem patriae defendendam Ci. čut za svobodo, innata Ci. prirojeno svobodoljubje, timefacta l. Ci. — Pooseb. Lībertās -ātis, f Libêrtas = Svoboda, boginja svobode, ki je imela svetišče na forumu in na Aventinu: O., Plin., Suet., quaestiones … quae sunt habitae nunc in atrio Libertatis Ci., simulacrum … in aede Libertatis L.

4. metaf.
a) svoboda (da sme kdo storiti ali govoriti, kar hoče), α) dovoljenje, dovolilo: dat populo libertatem, ut quod velint faciant Ci., libertas est potestas vivendi, ut velis Ci., l. dicendi, loquendi Ci., fandi V., testamentorum Q., caeli Q. prost zrak; z inf.: sit modo libertas quae velit ira loqui Pr., nec mihi libertas imis freta tollere harenis Val. Fl. β) (v slabem pomenu) svoboda v vedenju, nevezanost, nezmernost, samopaštvo, samopašnost, razbrzdanost, razuzdanost: l. vitae C. razuzdano življenje, partim nimia libertas in adulescentia, partim profusa luxuries Ci., feminae omnium rerum (v vseh zadevah) libertatem, immo licentiam desiderant L., l. verborum Q. γ) (v blagem pomenu) odkritost, odkritosrčnost, prostodušnost (= gr. παρρησία), svobodomiselnost, neustraš(e)nost, odločnost, pogum: libertatem requirere Ci., multa cum libertate dicere Ci., l. ingenii S., aliquem multa cum libertate notare H., hoc mihi libertas, hoc pia lingua dedit O., vera de exitu eius magna cum libertate ominatus est Vell., in eo multa l. Q., affectatores libertatis, antiqua comoedia facundissimae libertatis, vox honestissimae libertatis Q., quae in aliis libertas est, in aliis licentia vocatur Q., quasi per libertatem T.
b) prostost (osvobojenost, razbremenjenost) od davščin: Icti.

Libertät, die, svoboda

libertáte -ăţi f

1. prostost

2. svoboda
□ iubitor de libertate svobodoljuben

3. svoboščina

liberté [-te] féminin svoboda, prostost, neodvisnost

libertés pluriel svoboščine
en liberté prost, svoboden
en toute liberté popolnoma svobodno, neovirano
liberté d'action, d'association svoboda delovanja, združevanja
liberté de commerce svoboda trgovanja, svobodna trgovina
liberté de conscience svoboda vesti
les libertés constitutionnelles ustavne pravice
liberté d'esprit nepristranost
liberté individuelle osebna svoboda
liberté des mœurs nenravnost, nemoralnost
liberté des mouvements svoboda gibanja
liberté naturelle pravica do svobode
liberté d'opinion pravica svobodnega izražanja svojega naziranja
liberté de la parole svoboda govora
liberté de penser svoboda mišljenja
liberté politique uživanje političnih pravic
les libertés publiques politične pravice
liberté de la presse svoboda tiska
liberté religieuse, des cultes svoboda vere, verska svoboda
liberté de réunion svoboda zborovanja
attentat masculin à la liberté, privation féminin de la liberté odvzem svobode
mise féminin en liberté izpustitev na svobodo
restriction féminin à la liberté personnelle omejitev osebne svobode
accorder à quelqu'un la liberté (de) komu na voljo dati
donner la liberté à quelqu'un komu podariti prostost, izpustiti koga na svobodo
laisser toute liberté d'action à quelqu'un dati komu vso svobodo
mettre en liberté izpustiti na svobodo, prostost dati
prendre la liberté dovoliti si

liberty [líbəti] samostalnik
svoboda, prostost, neodvisnost, samostojnost, svobodna izbira
navtika dovoljenje za odhod na kopno
množina posebne pravice, svoboščine, privilegiji

civil liberty državljanska svoboda
religious liberty verska svoboda
liberty of the press svoboda tiska
at liberty svoboden, prost, nezaposlen
to be at liberty to do s.th. smeti kaj narediti
you are at liberty to go smete oditi
to set at liberty osvoboditi, pustiti na svobodo
to take the liberty of doing (ali to do) s.th. dovoliti si kaj narediti
to take liberties with dovoliti si, predrzniti si
to take liberties with s.o.'s property pregrešiti se zoper tujo imovino
to grant liberties podeliti posebne pravice

licence, license [láisəns] samostalnik
licenca, dovoljenje, pravica, pooblastilo, koncesija (za obrt); univerzitetno spričevalo; svoboda (govora, tiska); svoboščina; samopašnost, razuzdanost

dog licence dovoljenje imeti psa
licence disk pasja znamka
driving licence vozniško dovoljenje
huating; ali shooting licence lovsko dovoljenje
off licence dovoljenje za točenje alkohola čez cesto
on licence dovoljenje za točenje alkohola v lokalu
licence plate registrska tablica (avto)
poetic licence pesniška svoboščina
to take out a licence dobiti licenco

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

licentiātus, abl. -ū, m (licet -ēre) svoboda, samovolja, samovoljnost: Lab. ap. Non.

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

prostóst -i ž., свобо́да -и ж., ві́льність -ності ж.

slobòda ž svoboda: sloboda zbora i dogovora; sloboda govora; lična sloboda; sloboda naučnog istraživanja; sloboda plovidbe; sloboda vjere i mišljenja; demokratske -e; sloboda, jednakost i bratstvo bila su načela francuske građanske revolucije; lišiti koga -e odvzeti komu, svobodo; dati -u; pustiti na -u

ві́льність -ності ж., svobôda -e ž., prostóst -i ž.

вольность f (zast.) svoboda, prostost, neodvisnost; (hist.) privilegij

воля f volja, želja; svoboda, prostost; osvoboditev tlačanov;
ваша в. kakor hočete;
это в вашей воле to je odvisno od vas;
волею судеб slučajno, po sili razmer;
на волю (lj.) ven;
с воли (lj.) zunaj;
взять волю svojevoljno ravnati;
всё это в божьей воле vse to je v božjih rokah;
дать волю pustiti, naj gre, kakor hoče;
нам дали вина в волю dali so nam vina, kolikor smo hoteli

во́ля -і ж., hotênje -a s., vólja -e ž., svobôda -e ž.

Bewegungsfreiheit, die, svoboda gibanja