Franja

luire* [lɥir] verbe intransitif svetiti (se), sijati, lesketati se

un espoir luit encore še je žarek upanja
faire luire un espoir dati žarek upanja
luire au soleil lesketati se v soncu

luminá -éz

I. vi.

1. (za)svetiti

2. (za)sijati, obsijati

3. posvetiti

4. razsvetljevati, razsvetliti

II. vr. (raz)jasniti se

maščeváti -ujem
I. osvetiti, svetiti: maščevati koga, brata, krivico, razžalitev
II. maščevati se osvetiti se, svetiti se: maščevati se za storjeno krivico; se nad svojimi sovražniki; malomarnost pri delu se maščuje

posvečeváti -újem
1. zaređivati, rediti, rukopolagati: posvečevati za duhovnike
2. svetkovati: posvečevati praznike in nedelje
3. posvećivati, svetiti: posvečevati vodo, cerkve

prae-lūceō -ēre -lūxī (prae in lūcēre)

1. spredaj pred kom (čim), komu (čemu) svetiti: Sen. tr., Ap., Ph. idr., faces praeluxere Mart., ignis praeluceat facinori Ph., praelucet sebalis fax Amm., praelucere funalia iussit Fl., Duilio concessum est, ut praelucente funali a cena publice rediret Aur.; o sužnjih, ki nosijo svetila: praelucere alicui Stat., servus praelucens Suet.; pren.: z acc.: quod (sc. amicitia) bonam spem praelucet in posterum Ci. obseva bodočnost z veselim upanjem (z veselo nado), lumen tuae praeluceo vitae Aus.

2. zelo svetiti: baculum praelucet Plin.

3. metaf. bolj se svetiti, (s sijajem, sijem, bliščem) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): nullus in orbe sinus Bais praelucet amoenis H.

pregrijèvati prègrijevām (ijek.), pregrévati prègrēvām (ek.) greti, svetiti: sunce pregrijeva svima ljudima veselo, a meni turobno

prō-micō -āre (prō in micāre)

1. (pri)migljati iz česa, (pri)svetiti, posvetiti: dum lux promicaret Amm.

2. metaf.
a) intr. hitro pri(haja)ti na dan, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: promicant plumulae Ap. bodejo ven, rosae Ap. poganjajo, lacrimae Ap. se udirajo.
b) trans. povzročiti (povzročati, storiti), da kaj izbruhne, raztegniti (raztezati): haec longe promicanda oratio est Naev. fr.

radiar izžarevati, žareti, sijati, svetiti; po radiu oddajati

radiō -āre -āvī -ātum (radius) poslati (pošiljati) žarke, odda(ja)ti žarke, žareti, žariti (se), sijati, svetiti (se), lesketati (se), blesketati (blisketati) se, lesketati se, svetlikati se, migljati: Plin., Hier. idr., argenti radiabant lumine valvae O., miles radiabat in armis Pr., radiabant tempora nati Sil. so bile obdane z bleščečim vencem; pren.: aliquid tamen adversus absentem ducem ausa Fortuna est circa Illyricum et Africam, quasi de industria prospera eius adversis radiaret Fl. — Med. soobl. radior -ārī -ātus sum: galeae gemmis radiantur et auro O. — Pt. pr. radiāns -antis žareč, žaren, bleščeč, sijoč: Ci. idr., sidera Lucr., arma V., luna V., arboreae frondes auro radiante nitentes O., vellera, astra, galea, lumina O., carbunculi Plin., templa … auro radiantur T. (Dial.); pesn. metaf.: Ci. idr., sed ubi oris aurei Sol radiantibus oculis lustravit aethera Cat., imago V., ora O., roseā radiante iuventā Val. Fl.; subst. radiāns = sol: Ci. poet.

ray² [réi] neprehodni glagol & prehodni glagol
žareti, sijati, svetiti, metati žarke (svetlobe), izžarevati (off, out)
žarčiti; obsevati (& medicina)
osvetliti z žarki
medicina, pogovorno rentgenizirati

to ray out (forth) izžarevati

relucir [-zc-] sijati, svetiti, bleščati se, žareti

sacar a relucir, salir a relucir (con) (fig) na dan priti (z)

resplandecer [-zc-] bleščati se, lesketati se, iskriti se, svetiti, sijati

shine^*2 [šáin]

1. neprehodni glagol
sijati, svetiti (upon na)
blesteti, svetiti se, izsevati, žareti (out, forth)
jasno se kazati; briljirati, izkazati se, odlikovati se

2. prehodni glagol
osvetljevati, (o)čistiti (da se sveti), (na)loščiti

shining faces sijoči, žareči obrazi
to shine shoes čistiti, loščiti čevlje
he did not shine in society ni blestel v družbi
to shine with gratitude sijati od hvaležnosti

sjȁti sjȃm (se) sijati (se), svetiti (se)

splendeō -ēre (menda sor. z lit. spléndžiu svetim in (vendar nezanesljivo) z gr. σπληδός pepel) blesteti (se), bleščati (se), bliščati (se), lesketati (se), svetlikati (se), svetiti (se), svetleti, biti svetel (žareč, žaren, sijoč), sijati, žareti, izžarevati: Enn. ap. Macr., Cat., Tib., Iuv., Mart. idr., oculi iam splendent mihi Pl., claro splendere colore Lucr., splendet tremulo sub lumine pontus V., splendet in mensa tenui salinum H., iam nec Lacenae splendet adulterae famosus hospes (= Paris) H. in ne leskeče se več v svoji lepoti, late qui splendeat … assuitur pannus H., cubiculum splendet marmore Plin. iun., non toga splendeat, ne sordeat quidem Sen. ph.; pogosto pt. pr. splendēns -entis blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, izžarevajoč: splendens stella candida Pl., splendenti lancea ferro O., labra splendentia V., Glycerae nitor, splendentis Pario marmore purius H., splendentior igni clipeus Cl.; metaf.: virtus splendet per sese semper Ci., quod splendere alienā invidiā voluissent L. odlikovati se (sloveti) drugim v škodo, splendebat hilare poculis convivium Ph. je bila sijajna, splendet extremus decor Sen. tr., auctores in equestri ordine splendentes Plin. slavni, imenitni.

Opomba: Poznolat. pf. splendui: Aug.

splendicō -āre (intens. glag. splendēre) blesteti (se), bleščati (se), lesketati (se), svetlikati (se), svetiti (se), sijati: vidisti, soror, quanta in domo iacent et qualia monilia, quae praenitent vestes, quae splendicant gemmae Ap., quippe cum mihi etiam tunc depiles genae levi pueritia splendicarent Ap.

strălucí -ésc vi.

1. (za)sijati, (za)svetiti, blesteti

2. (za)bleščati se, (za)lesketati se

3. odsevati

svijètliti svȉjetlīm (ijek.), svétliti svêtlīm (ek.)
I. svetiti: svijetliti komu do kuće; on mi kod svakoga posla svijetli
II. svijetliti se svetiti se: oči mu se svijetle od radosti

zráčiti zrâčīm
1. sevati: sunce zrači svoju energiju u kozmos; lice joj zrači radošću
2. svetiti: u tmini opće klonulosti samo je njegova odvažnost zračila
3. zračiti: zračiti sobu; na balkonu se zrači posteljina

гореть goreti; svetiti;
у него всё тело горит vročino ima;
щёки горят zardel je v lica;
не горит ne gori voda;
дело горит в руках delo gre hitro od rok