Franja

kontinentalen pridevnik
1. geografija (o površju) ▸ kontinentálisSopomenke: celinski
Povezane iztočnice: kontinentalna skorja, kontinentalna polica

2. (o delu države ali regije) ▸ kontinentális, szárazföldiPortugalska obala se med drugim ponaša tudi z najzahodnejšo točka kontinentalne Evrope. ▸ Portugália tengerpartja többek között a kontinentális Európa legnyugatibb pontjával büszkélkedhet.
V kontinentalnem delu Slovenije je priporočljivo deblo kivija zaščititi pred nizkimi temperaturami s slamo ali praprotjo. ▸ Szlovénia kontinentális részein ajánlatos a kivi törzsét szalmával vagy páfránnyal védeni a hidegtől.
Sopomenke: celinski

3. pogosto v športnem kontekstu (o geopolitičnem območju) ▸ kontinens, kontinentálisSlovenci s tem, ko vstopamo v Evropsko unijo, vstopamo v enoten gospodarski prostor kontinentalnih razsežnosti. ▸ Az Európai Unióhoz való csatlakozással a szlovénok egy kontinentális méretű egységes gazdasági térbe lépnek be.
Za svetovno lestvico bodo štela vsa nacionalna in kontinentalna tekmovanja. ▸ Minden nemzeti és kontinentális verseny beleszámít a világranglistába.
Sopomenke: celinski

4. (o celinskem delu Evrope) ▸ kontinentális
Sestavil je angleško moštvo, ki je igralo kontinentalni nogomet. ▸ Kontinentális labdarúgást játszó angol csapatot állított össze.
Pod pločevino je bila kontinentalna različica tega avtomobila nekoliko drugačna od angleške, saj je imela spremenjene zavore, volanski mehanizem in nekoliko širša kolesa. ▸ A lemez alatt az autó kontinentális változata némileg különbözött az angoltól, átdolgozott fékekkel, kormányművel és kissé szélesebb kerekekkel rendelkezett.
Pri tem opozarja na razliko med kontinentalnim in anglosaksonskim pravom, ki močneje zagovarja državno imuniteto. ▸ E tekintetben rámutat a kontinentális és az állami mentességet erőteljesen támogató angolszász jog közötti különbségre.

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

mest|o¹ [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
mesto in vas Stadt und Land
vse mesto die ganze Stadt
… mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
pogled na mesto die Stadtansicht
podoba mesta das Stadtbild
iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
beg iz mesta die Stadtflucht
po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
v mesto stadteinwärts
v bližini mesta stadtnah
znan v vsem mestu stadtbekannt
o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch

mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m

glavno mesto capital f; metrópoli f
podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
svobodno mesto ciudad f libra
obmorsko mesto ciudad f marítima
stari del mesta parte f antigua de una ciudad
načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
delovno mesto empleo m, puesto m
prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
ne priti z mesta no avanzar
če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio

mnenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. osebno: die Meinung; Ansichten množina
osebno mnenje Privatmeinung
vnaprejšnje (slabo) mnenje [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung
sprememba mnenja die Meinungsänderung
mnenja se razhajajo die Meinungen sind geteilt, die Meinungen gehen auseinander
biti mnenja, da … der Meinung sein …
izražanje mnenja die Meinungsäußerung (svobodno freie)
jasno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
figurativno povedati komu svoje mnenje (jemandem) gehörig die Meinung sagen, deutlich/gehörig Bescheid sagen
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
spremeniti svoje mnenje sich anders überlegen
o tem so mnenja lahko različna darüber [läßt] lässt sich streiten, das ist eine Einstellungssache
imeti napačno mnenje o sich irren in
imeti slabo mnenje o gering denken von, schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf, wenig/nichts von etwas halten
imeti dobro mnenje o viel halten von, eine gute Meinung haben von, große Stücke halten auf

2.
javno mnenje öffentliche Meinung
svetovno javno mnenje Weltmeinung
raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher

3. (strokovno stališče) die Meinung, -meinung (uveljavljeno Lehrmeinung)
drugačno mnenje abweichende Meinung
nasprotno mnenje Gegenmeinung, Gegenansicht
pravno mnenje Rechtsmeinung
šolsko mnenje Schulmeinung
teološko mnenje theologische Meinung
… mnenj Meinungs-
(boj der Meinungsstreit, izmenjava der Meinungsaustausch, razhajanje die Meinungsverschiedenheit)
biti istega mnenja z einer Meinung sein (mit), die Ansichten teilen (mit)
biti drugačnega mnenja eine andere Anschauung haben
biti nasprotnega mnenja gegenteiliger Meinung sein
sem enakega mnenja ganz meine Meinung
o tem se mnenja razhajajo das wird kontrovers diskutiert

4.
ločeno mnenje die Sondermeinung

5.
trdno mnenje (sodba) das Urteil (ustvariti si mnenje sich ein Urteil bilden)
brez lastnega mnenja urteilslos

6. (stališče) v kakem postopku: die Stellungnahme
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
pridobiti (uradno) mnenje eine Stellungnahme einholen
pravo pravica, povedati svoje mnenje das Recht auf Anhörung
| ➞ → javno mnenje

nogométen

nogometni klub club m de fútbol
nogometna tekma encuentro m (ali partido m) de fútbol
nogometna zveza federación f de clubs de fútbol
nogometno svetovno prvenstvo campeonato m mundial de fútbol
nogometni svetovni prvak campeón m mundial de fútbol

odporniško gibanje stalna zveza
(o uporu proti okupatorju) ▸ ellenállási mozgalom, ellenállás
Med 2. svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. ▸ A 2. világháború alatt a lengyel ellenállási mozgalom tagja volt.

okupirati glagol
1. (zavzeti z vojaško silo) ▸ megszáll, okkupálNe bi se mogel sprijazniti s tem, da bi deželo okupirala tuja vojska. ▸ Nem tudnék belenyugodni abba, ha egy idegen hadsereg megszállná az országot.Med drugo svetovno vojno je nemška armada okupirala celotno ukrajinsko ozemlje. ▸ A második világháború alatt a német hadsereg Ukrajna teljes területét megszállta.

2. izraža neodobravanje (množično zasesti) ▸ ellep, megszállOtok Phuket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. ▸ Phuket volt az egyik első sziget, amelyet elleptek a turisták.V zadnjih desetih letih so Ljubljano okupirali avtomobili. ▸ Az elmúlt tíz évben az autók ellepték Ljubljanát.Še danes zbiram plišaste igrače, ki so dobesedno okupirale mojo sobo. ▸ Még mindig gyűjtöm a plüssjátékokat, amelyek szó szerint ellepték a szobámat.
Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. ▸ A délelőtti órákban szinte leírhatatlan tömeg lepte el a kiállítóteret.
3. (zahtevati veliko pozornosti) ▸ leköt, lefoglalDružinske težave bodo popolnoma okupirale vaše misli. ▸ A családi problémák teljesen lekötik a gondolatait.
Prijatelji vas bodo okupirali, preveč časa boste preživeli z njimi, zato se jih boste seveda naveličali. ▸ A barátok lekötik majd önt, túl sok időt tölt velük, és természetesen megunja őket.
Jaz sem se potem kmalu odselila od doma in služba me je okupirala. ▸ Aztán hamarosan elköltöztem otthonról, és a munka teljesen lefoglalt.

osebnost¹ [é] ženski spol (-i …) die Persönlichkeit
avtoritarna osebnost autoritäre Persönlichkeit
(izrazita Eigenpersönlichkeit, voditeljska Führerpersönlichkeit)
znana osebnost der ( ein -r)/ die Prominente
svetovno znana osebnost die Weltberühmtheit
… osebnosti Persönlichkeits-, Personen-
(kult der Persönlichkeitskult, Personenkult, medicina razcep die Persönlichkeitsspaltung, raziskovanje die Persönlichkeitsforschung, medicina razkroj der Persönlichkeitsabbau, razvijanje die Persönlichkeitsentfaltung)

prebivalstv|o srednji spol (-a …) die Bevölkerung (agrarno Agrarbevölkerung, celokupno/celotno Gesamtbevölkerung, civilno Zivilbevölkerung, lokalno/krajevno Ortsbevölkerung, mestno Stadtbevölkerung, podeželsko Landbevölkerung, svetovno Weltbevölkerung, Erdbevölkerung); die Einwohnerschaft
stalno prebivalstvo die Wohnbevölkerung
kmečko/podeželsko prebivalstvo das Landvolk
gibanje prebivalstva die Bevölkerungsbewegung
gostota prebivalstva die Bevölkerungsdichte
popis prebivalstva die Volkszählung, die Personenstandsaufnahme
število prebivalstva die Bevölkerungszahl
upadanje prebivalstva die Bevölkerungsabnahme
oropati prebivalstva epidemija deželo ipd.: entvölkern

priznán reconocido ; fig renombrado; acreditado

svetovno priznan de renombre mundial

prostranstv|o srednji spol (-a …) die Weite, ein weites Gebiet
svetovno prostranstvo der Weltraum

prvenstv|o¹ [é] srednji spol (-a …) šport die Meisterschaft (državno Landesmeisterschaft, Nationalmeisterschaft, Staatsmeisterschaft, dvoransko Hallenmeisterschaft, evropsko Europameisterschaft, klubsko Vereinsmeisterschaft, mladinsko Juniorenmeisterschaft, moštveno Mannschaftsmeisterschaft, nogometno Fußballmeisterschaft, okrožno Kreismeisterschaft, plesno Tanzmeisterschaft, v orodni telovadbi Gerätemeisterschaft, v tenisu Tennismeisterschaft, svetovno Weltmeisterschaft, v streljanju Schützenweltmeisterschaft, v nogometu Fußballweltmeisterschaft, v plavanju Schwimmweltmeisterschaft, šahovsko Schachmeisterschaft, svetovno Schachweltmeisterschaft)

prvénstvo primauté ženski spol , priorité ženski spol ; (šport) championnat moški spol

svetovno prvenstvo v košarki championnat du monde de basket(-ball)

prvénstvo (-a) n

1. primato, supremazia; precedenza

2. šport. campionato, campionati:
atletsko, nogometno prvenstvo campionato di atletica leggera, di calcio
državno, evropsko, svetovno prvenstvo campionato nazionale, europeo, mondiale
člansko, mladinsko prvenstvo campionato, campionato iuniores

3. ekst. carattere di esordio

prvénstvo prioridad f ; šp campeonato m

nogometno svetovno prvenstvo campeonato mundial de fútbol

sabljanje samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (bojevanje s sabljami) ▸ vívás, szablyavívás, kardvívásEkipno tekmovanje v sabljanju z mečem so dobili Italijani, ekipno tekmovanje v gimnastiki pa Kitajci. ▸ A kardvívó csapatversenyt az olaszok, a tornász csapatversenyt pedig a kínaiak nyerték.
Sabljanje je eden najstarejših olimpijskih športov, na Slovenskem ga zasledimo že sredi 19. stoletja. ▸ A szablyavívás az egyik legrégebbi olimpiai sportág, amely a 19. század közepéig nyúlik vissza Szlovéniában.

2. (bojevanje s podolgovatimi predmeti) ▸ vívás, kardozás
Otroška leta je preživel med tekanjem po poljih, sabljanjem z odlomljenimi vejami in lovljenjem metuljev. ▸ A gyermekkorát azzal töltötte, hogy mezőkön szaladgált, letört ágakkal kardozott és pillangókat kergetett.

3. (oster in napet dialog) ▸ szócsata, szópárbaj
Prav parlament ob Temzi je visoka šola replik, bodic in duhovitosti - spomnimo se samo Winstona Churchilla in njegovega besednega sabljanja z neko predstavnico nežnega spola. ▸ A Temze melletti parlament a szópárbaj, a tüskék és a szellemesség magasiskolája – elég csak Winston Churchillre és a szebbik nem képviselőivel folytatott szócsatájára gondolni.
In razvnelo se je bojevito sabljanje stroke ter občinskih predstavnikov, vmešal se je tudi predstavnik ljubiteljskih rezbarjev. ▸ És fellángolt a harcias szócsata a szakma és a községi tisztségviselők között, amelyhez a műkedvelő fafaragók elnöke is csatlakozott.

slalom na divjih vodah stalna zveza
šport (športna disciplina) ▸ kajak-kenu szlalom, vadvízi szlalom

slóvstvo literatura f

ljudsko (svetovno) slovstvo literatura popular (universal)
zgodovina slovstva historia f de la literatura

spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

dober spomín retentive (ali tenacious) memory
po spomínu by (ali from) memory
v spomín na in memory of, in remembrance of
v spomínu sedaj živečih within living memory
spomenik njemu v spomín a monument to his memory
spomína vreden memorable
prijetni spomíni pleasant recollections pl
spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
imeti dober spomín to have a good memory
imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
obujati spomíne to recall memories
objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
vtisniti si v spomín to commit to memory
živeti od spomínov to live on one's reminiscences