-
Bund1, der, (-/e/s, Bünde) zveza, ein Bund fürs Leben zakon; etwas Zusammengebundenes: sveženj; bei der Hose: pas; Musik bei Instrumenten: prečka, prijem, bei Strickwaren: patentna obroba; Technik svitek, sveženj, bei Schrauben: vez; (Armee) beim Bund v vojski, v armadi; zaveza; der alte Bund stara zaveza; der neue Bund nova zaveza
-
Bund2, das, (-/e/s, -e) šop, sveženj, von Stroh usw: snop, otep
-
Bündel, das, (-s, -) sveženj, Physik, Mathematik snop, von Muskeln, Nerven: povesmo, snopič; sein Bündel schnüren zvezati culico, odpraviti se na pot
-
bundle1 [bʌ́ndl] samostalnik
sveženj, cula, butara; zavitek, omot
ameriško dva risa papirja (1000 pol)
to be a bundle of nerves biti skrajno nemiren, živčen, občutljiv
-
burujo moški spol sveženj, cula
-
cōllo2 m trgov. bala, sveženj; kos
-
dȅme -eta s (t. demet, gr. demáti) dial. snop, sveženj, naročaj: deme žita
-
dȅnjak -njka m, mn. dȅnjci, dȅnjkovi (t. denk) zastar. sveženj, zavitek, zavoj, butara, bala: denjkovi sijena, sena, duhana, duvana, pamuka; donijeli, doneli smo nekoliko denjaka pruća
-
envoltorio moški spol sveženj, cula, ovoj, omot
-
fadge1 [fǽdž] samostalnik
(velik plosek) hlebec; sveženj, bala
-
fagōtto1 m
1. cula, sveženj:
far fagotto pren. povezati culo, pobrati šila in kopita, oditi; umreti
2. pren. neroda
-
faisceau [feso] masculin butara, sveženj; šop(ek); fašina; physique snop, žarek; piramida iz pušk; svetlobni stožec (žarometa); liktorska butara šibja
faisceau lumineux svetlobni stožec
faisceau de preuves (figuré) šop, kopica dokazov
lier en faisceau povezati v butaro, v sveženj
former les faisceaux! (militaire) postavite puške v piramide!
-
fajo moški spol sveženj (dračja)
fajos pl povoji za otroke
-
fardēllo m
1. sveženj, zavoj, cula:
far fardello pren. povezati culo, oditi
2. pren. breme
-
fascicle [fǽsikl] samostalnik
sveženj, snopič, zvezek, del knjige, fascikel
botanika grozd, šop
-
fascícul -e n snop, sveženj
-
fascicule [fasikül] masculin zvezek, snopič; sveženj, fascikel
fascicule spécimen poskusni snopič
ouvrage masculin en fascicules delo v zvezkih
-
fascio m (pl. -ci)
1. snop, sveženj:
un fascio di spighe snop klasja
un fascio di documenti sveženj dokumentov
in un fascio trdno zvezan
andare in un fascio pren. propasti, razpasti
fare d'ogni erba un fascio pren. strpati vse v en koš, vse pomešati, posploševati
2. hist. (v starem Rimu simbol kraljevskega, konzulskega položaja; fašistični simbol) liktorski sveženj; liktorski snop; fascis
3. hist. politično združenje; fašistična stranka
-
fascis -is, m (prim. gr. φάσκος, φάκελος sveženj, butara, mak. βάσκιοι = δεσμαὶ φρύγανων butare dračja)
1. sveženj, butara, snop, breme, tovor: virgarum Pl., spicarum Varr., sarmentorum L., stramentorum ac virgultorum Hirt., lini Plin., lignorum T., epistularum Iust., Amm.; pesn. = breme: iniusto sub fasce viam cum carpit V., apes animam sub fasce dedēre V., ego hoc te fasce levabo V. (o kozličku); pren.: tot reos velut uno fasce complecti Plin. iun.
2. occ. pl. fascēs fasci, butare šib s sekiro, ki so jih liktorji nosili pred najvišjimi oblastniki kot znak sodne oblasti: Pl., Lucr., Aur. idr., qui beneficio populi Romani fascīs et securīs habere Ci., amicibam lictores cum fascibus Ci., demere secures de fascibus Ci., demittere (populo) fasces Ci., Plin. iun. ali fasces submittere L., Q., Fl. fasce (pred ljudstvom) povesiti ali nagniti (v znamenje spoštovanja), (pren.) fasces submittere alicui Ci. prednost da(ja)ti komu, fasces laureati (po zmagi) Ci., primos attollere fasces V., f. superbi H., iamque praeeunt novi fasces O., fasces versi (obrnjeni, pri pogrebu konzula) T., paulo ante dimissi f. Plin. iun. šele pred kratkim oddani.
3. meton. visoke častne službe, zlasti konzulat: Caesari senatus fascīs dedit Ci., petere fasces Lucr., fasces corripere S. siloma polastiti se konzulata, illum non populi fasces, non purpura regum flexit V., (populus) si detulerit fasces indigno, detrahet idem H., cuius tum fasces erant L. ki je takrat imel oblast, ki je bil takrat na oblasti, suscipere fasces Suet., fasces abrogati, retenti Fl.
-
fastēllo m butarica, sveženj