Franja

chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
paroles féminin pluriel chaudes tople besede
chaud! chaud! hitro! hitro!
attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
j'ai chaud toplo, vroče mi je
j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
il fait chaud toplo, vroče je
il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
prendre chaud dans la course segreti se v teku
tenir chaud à quelqu'un greti koga
tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
le rendre tout chaud takoj se maščevati
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče

cool¹ [ku:l] pridevnik (coolly prislov)
hladen, svež; miren, hladnokrven; brezbrižen, neprijazen; predrzen, nesramen
pogovorno okrogel (znesek); nejasen (sled divjačine)

as cool as cucumber hladnokrven, zbran, miren
cool chamber hladilnica
to lose a cool hundred zgubiti cel stotak
ameriško cool egg hladnokrvnež
cool cheek predrznost; predrznež, -nica
a cool hand (ali customer, fish) nesramnež, -nica, predrznež, -nica

crisp¹ [krisp] pridevnik
nakodran; hrustljav, drobljiv; dobro zapečen; svež; jasen, izrazit (obraz); naguban, valovit; odločen

a crisp style živahno izražanje

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

éclatant, e [eklatɑ̃, t] adjectif bleščeč, svetel, bel; bučen, odmevajoč; svež (polt); figuré očiten, očividen, jasen; sijajen, zbujajoč pozornost; odličen

santé éclatante odlično zdravje
succès masculin éclatant sijajen uspeh
vérité féminin éclatante očitna, nedvomna resnica
voix féminin éclatante bučen glas
couleur féminin éclatante živa, kričeča barva

fair¹ [fɛə] pridevnik
lep; nežen; jasen, svetel; čist; svež; ugoden; svetlolas, blond; precejšen; znaten (with do)
pošten, pravičen; spodoben, vljuden; primeren, zadovoljiv; čitljiv

the fair (sex) ženske
a fair amount precejšnja količina, precej denarja
to be a fair game biti po pravici predmet zasmehovanja
to be in a fair way biti na najboljši poti
a fair chance dobra priložnost
a fair copy čistopis
for fair dejansko, zares
to give s.o. a fair warning pravočasno koga posvariti
pogovorno fair to middling še kar dobro
fair play poštena igra, nepristranost
fair and soft goes far in the day s poštenjem in dobroto veliko dosežeš
fair field and no favour ista priložnost za vsakogar
fair and square pošten in odkrit; naravnost
to be in a fair way dobro kazati
what is fair for one is fair for all kar je dobro za enega, je dobro tudi za druge
fair wind ugoden veter
to write a fair hand imeti lepo pisavo
fair view lep razgled; odkrito mnenje
a fair proposal sprejemljiv predlog
to be in a fair way dobro komu kazati

flagrante bleščeč, iskreč se; svež; sedanji

en flagrante pri dejanju

frais, fraîche [frɛ, frɛš] adjectif svež, hladen; čil, dobro ohranjen; figuré zdrav, krepak; nov; adverbe hladno, pravkar, nedavno, pred kratkim; féminin večerni blad

de frais ni dolgo tega
rasé de frais sveže obrit
boisson féminin, couleur féminin, nouvelle féminin fraîche sveža pijača, barva, novica
légumes masculin pluriel, poissons masculin pluriel, œufs masculin pluriel frais sveža zelenjava, sveže ribe, sveža jajca
attention, peinture fraîche! pozor, sveže pleskano!
de fraîche date svežega datuma, nov
fleur féminin fraîche cueillie sveže utrgana cvetlica
argent masculin frais pravkar dospeli denar
des oranges fraiches arrivées d'Espagne pravkar iz Španije dospele oranže
être frais émoulu de l'Université pravkar diplomirati na univerzi, biti novopečen diplomiranec
il est encore frais pour son âge on je kar krepak za svojo starost
(familier) être frais biti v stiski
nous voilà frais! na, zdaj pa imamo!
il fait frais hladno je
boire frais piti ohlajeno pijačo
recevoir un accueil frais doživeti hladen sprejem
sortir à la fraiche iti iz hiše ob večernem hladu

fresco

A) agg. (m pl. -chi)

1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva

3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh

4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete

B) m

1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

2. tekstil fresko (tkanina)

C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...

fresco svež, hladen, hladilen, zdrav; živahen, nedaven, nov; lahek (poletna obleka); cvetoč; hladnokrven; predrzen

manteca fresca sveže maslo
pan fresco svež kruh
al fresco pod milim nebom
(pintura) al fresco freska
pintar al fresco freske slikati
estar /quedar(se)/ fresco blamirati se, neuspeh doživeti
¡pintura fresca! sveže pobarvano!
quedarse tan fresco ne se pustiti spraviti iz koncepta
¡(ya) está V. fresco! to tvezite komu drugemu!
¡estaríamos frescos! še tega bi se manjkalo! ta je pa dobra!
¡estamos frescos! to smo se namazali! lepa stvar!

fresh¹ [freš] pridevnik (freshly prislov)
svež, osvežilen; zdrav, čil, živahen; neslan, sladek (voda); nov; naiven, neizkušen
sleng okajen
ameriško, sleng predrzen, nadut, domišljav

to break fresh ground ledino orati
a fresh man novinec
a fresh hand začetnik, neizkušen človek
to try a fresh line drugače poskusiti

frisch svež; Adverb na novo, pravkar, sveže; frisch beziehen Betten: preobleči; frisch zu! naprej!, kar naprej!; jemanden auf frischer Tat ertappen zalotiti/zasačiti (pri dejanju); frisch von der Leber weg naravnost, odkrito; frisch gewagt ist halb gewonnen kdor riskira, profitira

frischbacken, Adjektiv svež

frȉšak -ška -o (n. frisch) nizko pog.
1. svež: frišak kruh, hljeb, zrak, vazduh; -o sijeno, seno; frišak cvijeće, cveće; -a rana; frišak trag
2. svež, spočit
3. hladen, svež: frišak vjetar

gaillard, e [gajar, d] adjectif vesel, razposajen; zadovoljen; svež, čil, srčen; malce dobre volje; (veter) hladen

frais et gaillard svež in čil, čil in zdrav; masculin fant, dečko, veseljak, korenjak; féminin sposobna, zdrava, vesela ženska; typographie borgis

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

green¹ [gri:n] pridevnik
zelen; svež, mlad, nov; nezrel, neizkušen; bled
figurativno nevoščljiv, ljubosumen

botanika green agaric sivka
green Christmas božič brez snega
green duck okoli 9 tednov stara raca
Green Isle Irska
green hand novinec, zelenec
green light zelena luč; figurativno prosta pot; uradna odobritev
green leather nestrojeno usnje
to live to the green old age doživeti visoko starost ob polnih močeh
to have a green thumb (ali finger) biti spreten vrtnar
green eye zavist, ljubosumnost

grün zelen; Technik Metallurgie svež; grün werden pozeleneti; die grüne Minne marica; die grüne Seite leva stran; die grüne Welle zeleni val; der grüne Star zelena mrena, glavkom; jemanden grün und blau schlagen pošteno pretepsti (koga), pretepsti koga, da je ves črn; sich grün und gelb/blau ärgern hudo se jeziti, pomodreti od jeze; jemandem nicht grün sein ne biti naklonjen; dasselbe in grün ista reč; auf den grünen Zweig kommen priti na zeleno vejo; über den grünen Klee loben hvaliti na vse pretege

hot¹ [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
pogovorno nevaren, neprijeten
ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
elektrika pod električno napetostjo (žica)
glasba ognjevit, hiter

I am hot vroče mi je
hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
he is not so hot ni tako odličen
pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
to be in hot water biti v škripcih
to get into hot water for zaiti v težave zaradi
to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
figurativno hot water nesreča, težava, škripec
to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
to get too hot prevroče (neprijetno) postati
it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
in hot haste v veliki naglici
to make it hot for s.o. podkuriti komu
hot news senzacionalne novice
news hot from the press pravkar objavljena novica
the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
in hot pursuit of tesno za petami
a hot patriot goreč rodoljub
hot spices pekoče začimbe
to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
hot and strong silovit(o)
sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
a hot scent (ali trail) sveža sled
hot on the track of na sveži sledi, za petami
hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
I went hot and cold srh me je spreletel
hot words ostre besede
hot work težko delo

inalterato agg. nespremenjen; ekst. stalen; svež, nepokvarjen (hrana)