-
gatteggiare v. intr. (pres. gatteggio) svetlikati se, bleščati se (kot mačje oči)
-
gleam2 [gli:m] neprehodni glagol
sijati; bleščati, iskriti, svetlikati se; žareti; odsevati
-
glimmer2 [glímə] neprehodni glagol
migljati, bleščati, lesketati, svetlikati se
to go glimmering propadati, iti po zlu
-
glisten [glísn]
1. neprehodni glagol
lesketati, iskriti, svetlikati se
2. samostalnik
lesket
-
lampeggiare v. intr. (pres. lampeggio) bliskati, pobliskavati, svetlikati se
-
lamper [lɑ̃pe] verbe transitif, populaire naglo piti; žlampati, lokati, popivati; svetlikati se (morje)
-
licărí *-éşte vi.
1. svetlikati se
2. žareti
-
ljȅskati se -ā se svetlikati se, lesketati se: rijeka se ljeska na mjesečini
-
luminesce [l(j)u:minés] neprehodni glagol
svetlikati se
-
micō -āre -cuī
1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.
2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.
3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.
-
pȕcati -ām
1. pokati: bombe pucaju; pucati od smijeha; drvo puca od zime; ekspr. jede da sve puca je požrešno; puca mi srce za kim poka mi srce za kom; puca mi prsluk gl. prsluk
2. streljati: pucati na zeca; pucati na gol
3. svitati (se): zora puca, bit će dana
4. svetlikati se: puca mi pred očima
5. meriti, ciljati: ovaj puca na visoke položaje; ovim je riječima na mene pucao
6. pucati u vjetar delati kaj brezsmiselnega, nekoristnega
-
radiate [réidieit]
1. neprehodni glagol
žareti, prihajati iz žarišča (središča), širiti se žarkasto na vse strani; bleščati se, svetiti se
elektrika svetlikati se, iskriti se
2. prehodni glagol
izžarevati, širiti, razprostirati
figurativno oddajati, izražati (veselje, ljubezen, življenje ipd.)
he radiates happiness on kar žari od sreče
to radiate love, warmth izžarevati ljubezen, toploto
-
radiō -āre -āvī -ātum (radius) poslati (pošiljati) žarke, odda(ja)ti žarke, žareti, žariti (se), sijati, svetiti (se), lesketati (se), blesketati (blisketati) se, lesketati se, svetlikati se, migljati: Plin., Hier. idr., argenti radiabant lumine valvae O., miles radiabat in armis Pr., radiabant tempora nati Sil. so bile obdane z bleščečim vencem; pren.: aliquid tamen adversus absentem ducem ausa Fortuna est circa Illyricum et Africam, quasi de industria prospera eius adversis radiaret Fl. — Med. soobl. radior -ārī -ātus sum: galeae gemmis radiantur et auro O. — Pt. pr. radiāns -antis žareč, žaren, bleščeč, sijoč: Ci. idr., sidera Lucr., arma V., luna V., arboreae frondes auro radiante nitentes O., vellera, astra, galea, lumina O., carbunculi Plin., templa … auro radiantur T. (Dial.); pesn. metaf.: Ci. idr., sed ubi oris aurei Sol radiantibus oculis lustravit aethera Cat., imago V., ora O., roseā radiante iuventā Val. Fl.; subst. radiāns = sol: Ci. poet.
-
scânteiá -éz vi. iskriti se; svetlikati se
-
schimmern svetlikati se; lesketati se
-
scintillate [síntileit] neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti; svetlikati se, migljati (o zvezdah)
figurativno biti poln duhovitosti, iskriti se od duhovitosti
her eyes scintillated with fury oči so se ji iskrile od jeze
prehodni glagol
sipati (iskre)
to scintillate witticisms sipati duhovite opazke, iskriti se od duhovitosti
-
scintillō -āre -āvī (scintilla) iskriti se, iskreti se, iskretati se, svetlikati se, bleščati se, blesketati (blisketati) se, bliskati se, lesketati se, žareti, svetleti: LUCR., SIL., AMM. idr., scintillant oculi PL., carbuncula contra radios solis PL., testa cum ardente viderent scintillare oleum V., fulgetra PLIN.; pren.: scintillavit cruentis ira genis SIL., cupiditatis ardor, qui scintillet in animis audientium AMBR., vidisti in multo fumo scintillantem fidem meam AUG.
-
shimmer [šímə]
1. samostalnik
bleščanje, blesk, svetlikanje, migljanje
2. neprehodni glagol
svetlikati se, bleščati se, migljati
-
svjetlomŕcati -òmr̄cām (ijek.), svetlomŕcati -òmr̄cām (ek.) ekspr. svetlikati, svetlikati se, mežikati
-
svjetlùcati -ām (ijek.), svetlùcati -ām (ek.)
1. svetlikati se, svetiti se, migljati, lesketati se: na agama toke svjetlucale; površina vode svjetluca; zvijezde svjetlucaju
2. mrleti, svetlikati: svijeća svjetluca; vatra je pomalo svjetlucala; u sobi je svjetlucalo kandioce