Franja

azȳmus 3 (gr. ἄζῡμος) opresen, nekvašen, surov, svež; subst. azȳmon -i, n opresnik (kruh iz nekvašenega testa), nekvašenik: Eccl. (pri njih āzy̆mon).

barbare [barbar] tuj (za Grke in Rimljane); divji, krut, surov; nečloveški; barbarski, neciviliziran, neomikan; nepravilen (beseda); masculin barbar; neomikan človek, surovež, divjak

invasions féminin pluriel barbares vpadi barbarov
crime masculin barbare divjaški zločin
coutume féminin barbare divjaški običaj
se conduire comme un barbare divjaško se obnašati

barbaric [ba:bǽrik] pridevnik (barbarically prislov)
divji, neolikan, surov, neciviliziran, neotesan
figurativno čuden, nenavaden

barbaricus 3 (gr. βαρβαρικός)

1. barbarski, v gr. pogledu = negrški, rimski, latinski: urbes Pl., lex Pl. zakon 12 tablic; v rim. pogledu = nerimski, negrški, tuj, inozemski: supellex L., gladius Cu., arma Sen. ph.; poseb. jutrovski, trojanski, frigijski: aurum V., manus Briseidos O., astante ope barbarica Enn. ap. Ci., ope barbarica V.; nomina barbarica (= germanska) Suet.; subst. barbaricum -ī, n barbarska dežela, tujina: Eutr., Amm.

2. met. barbarski v šegah in značaju, surov, neomikan, divji: vita Cl.; pren.: silva barbarica Col. gozd z različnimi nasadi; acc. neutr. kot adv.: barbaricum gemens Sil. divje.

barbaro

A) m barbar, divjak; ekst. knjižno tujec:
le invasioni dei barbari vdori barbarov

B) agg.

1. tuj:
parole barbare tuje besede

2. barbarski; ekst. primitiven, divji:
usi barbari primitivni običaji

3. pren. surov; nekultiviran, okoren, neomikan; neokusen:
scrivere in un latino barbaro pisati okorno latinščino
vestire in modo barbaro neokusno se oblačiti

4. pren. okruten, zverinski, nečloveški:
una barbara rappresaglia zverinski povračilni ukrep

bárbaro barbarski, okruten, divji; neizobražen; grob, surov; predrzen

¡qué bárbaro! grozno!
bárbaro m barbar, surovež, divjak

barbarus 3, adv. -ē (gr. βάρβαρος) „barbarski“ =

1. tuj ali inozemski na splošno: hospes Pl., servi agrestes et barbari Ci., reges H., barbara (puella) sermone est? O. ali govori spakedrano latinščino?

2. tuj, inozemski,
a) (v naspr. z gr. omiko) = italski, rimski, latinski: poëta (= Naevius) Pl., (comoediam) Philemo scripsit: Plautus vortit barbare Pl. Plavt jo je polatinil; = frigijski: carmen Dorium … barbarum H., buxus Val. Max; = perzijski: Cu., Autophradates habebat barbarorum equitum XX milia N.; pogosto kot subst. barbarus -i, m barbar, tujec, inozemec: barbari quidam et immanes (naspr. Graeci homines) Ci., cum barbaris (z Rimljani) … Graecis bellum est eritque L., pernicies Graiûm et barbarûm Ph., Agesilaum barbari (Egipčani) contempserunt N., classem LXX navium Athenienses … Miltiadi dederunt, ut insulas, quae barbaros (Perzijce) adiuverant, bello persequeretur N., barbarus (ὁ Πέρσης perzijski kralj) conflixit postridie N.
b) (v naspr. z rim. omiko) = nerimski, nelatinski: animos gentium barbararum opinio alta pervaserat Ci., barbare loqui Ci. napačno, kakor tujec, spakedrano, barbare dixisti „pluria“ Gell.; subst. masc. = barbar, tujec: illa vox „civis Romanus sum“ inter barbaros saepe salutem tulit Ci.; barbari pri C. = Galci ali Germani; iron.: barbarus hic (v Pontu) ego sum, quia non intellegor ulli O. (ker Pontci ne razumejo lat. jezika); subst. neutr.: in barbarum aucto cognomento Idaeos Iudaeos vocitari T. z imenom, spakedranim po barbarski navadi.

3. met.
a) duševno barbarski, zagoveden, zarobljen, neomikan, neveden: qui aliis inhumanus ac barbarus, isti uni commodus ac disertus videretur Ci., quod homo barbarus intellegere non potuit Ci., homines barbari atque imperiti C., non sunt illa (scripta) suo barbariora loco O., barbare loqui Q.
b) nravno surov, krut, okruten, divji: mos H., immanis ac barbara consuetudo hominum immolandorum Ci., praedo tam nefarius, pirata am barbarus Ci., homines feri ac barbari C., sacra suo facio barbariora loco O., barbare laedere oscula H., barbare facere Vulg. nespodobno.

4. subst. barbarum -ī, n črn obliž: Cels.

basto grob, surov; neokreten

beastly¹ [bí:stli] pridevnik
živalski, surov, gnusen, grd; presnet; nizkoten, podel

sleng beastly shame nesramnost
beastly weather slabo vreme

bestial [béstjəl]

1. pridevnik (bestially prislov)
živalski, zverinski, surov

2. samostalnik
množina, škotsko živina

bestial, e, aux [bɛstjal, jo] adjectif živinski, poživinjen, surov

expression féminin bestiale surov izraz

béstija ž (lat. bestia)
1. bestija, životinja, zvijer, zver, stoka: sestradana bestija je planila na plen
2. surov, pakostan čovjek

bêštja i béštja ž (lat. bestia)
1. bestija: odpelji mulo, te -e ne maram več videti
2. surov, pakostan čovjek: ti si prava beštja

blowzy [bláuzi] pridevnik (blowzily prislov)
rdeč, zardel, rdečeličen; zagorel; razmršen; kmečki, surov, zanikrn

bluntish [blʌ́ntiš] pridevnik (bluntishly prislov)
precej top; neobčutljiv; surov, neolikan

boorish [bú:riš] pridevnik (boorishly prislov)
neolikan, surov, kmečki

bourru, e [burü] adjectif osoren, zadirčen, čemeren, neljubezniv; (kamen) neoklesan; surov

vin masculin bourru novo belo vino, ki še ni zavrelo

brado agg.

1. neukročen, divji, ki se prosto pase

2. ki se nanaša na prosto pašo (za rejo živine)

3. pren., ekst. surov, primitiven, neciviliziran:
vivere allo stato brado živeti necivilizirano

brȁhiajālan -lna -o (lat. brachialis) brahialen, surov, grob: -a arterija anat. nadlahtna arterija

brdávsast -a -o prost, surov, neotesan, neuljudan