Franja

factor -ōris m (facere)

1. izdelovalec, stvarnik, stvaritelj, začetnik: Pall., armorum Cass., sceleris Icti. storilec, rerum, mundi Lact. ali samo factor Eccl. (o Bogu) Stvarnik.

2. occ.
a) (sc. uvarum) tlačilec, stiskalec, mastilec: Ca.; (sc. olei) oljar, stiskalec olja, mastnjak: Ca.
b) (sc. pilae) nogometaš, žogobrc, žogalec: Pl.

fattore m

1. ustvarjalec, avtor, stvarnik:
il Sommo fattore Stvarnik, Bog

2. dejavnik, faktor:
fattore campo šport prednost domačega igrišča

3. mat. faktor

4. biol. faktor:
fattore Rh Rh faktor

5. (f -essa) oskrbnik, oskrbnica (posestva)

figulus -ī, m (fingere):

1. lončar, piskrar: Varr., Sen. ph., Vitr., Col., Plin., Iuv., Iust., Aug. rota figuli lončarski krog, lončarski kolovrat, Sen. ap. Cael. rota, qua figuli utuntur Vitr. figuli fornax Aug. vas figuli Vulg. inter figulos lončarska cesta Varr.

2. graditelj: a figulis munita urbs Iuv. Prometheus saeculi figulus novi Phaedr.

3. stvarnik: figulus caelestis Aug. — Kot rim. priimek, npr. Marcius Figulus: Ci., S. Marcij Figul (Lončar); P. Nigidius Fig., gl. pod Nigidius; Figulus neki zvezdoslovec: Lucan.

fōrmātor -ōris, m (fōrmāre) oblikovalec, stvarnik, ustanovitelj, izobraževalec: Eccl., universi Sen. ph., imperii Amm.; metaf.: animi Col., ingeniorum Q., morum Plin. iun.

generātor -ōris, m (generāre)

1. začetnik rodu, roditelj, gojitelj: nosse autem (prisci viri) generatores suos optime poterant CI., Acragas, ... magnanimum quondam generator equorum V. rednik; (o živalih) žrebec: PLIN.

2. stvaritelj (česa), ustvarjalec, stvarnik: speciei VULG. lepe podobe (postave).

genitor -ōris, m (genere = gīgnere) večinoma pesn. beseda.

1. roditelj, oče, stvarnik: o pater, o genitor, o sanguen dis oriundum ENN., g. Saturnius CI. POËT., genitoris amor V., Pelopis g. (= Tantalus) H., Astreus, matre Palaestina, dubio genitore creatus O., deûm g. (= Iuppiter) O., g. profundi O. oče morja (= Neptun), g. universi COL. stvarnik vesoljstva (= bog).

2. metaf. začetnik, povzročitelj, ustanovitelj, stvarnik: genitor Quirine urbis O., g. usus H., Graeci vitiorum omnium genitores PLIN., fraudum g. SIL.

operātor -ōris, m (operārī) delavec, opravljalec, ustvarjalec, tvorec, stvarnik: Ambr., Lact., Tert.

opi-fex -icis, m in f (opus in facere)

1. „delotvornik“, izdelovalec (izdelovalka), delavec (delavka), ustvarjalec (ustvarjalka), stvarnik (stvarnica); večinoma atrib.: carinae H. (o Evropi), deus o. mundi Ci., rerum O. stvarnik vsemirja (sveta, vesolja), natura Plin. ustvarjajoča, tvorna, ustvarjalna, silvestres apes opifices magis Varr. so bolj delavne; o stvareh: sanguis ille opifex Gell. tista redilna snov, o. calor Lact., splendor o. Ap., fraus fallendi versuta o. Prud.; metaf.: o. verborum Ci. tvorec besed, besedotvornik, persuasionis opifex callidus Amm. ki je mojstrsko znal zvito pregovarjati, esse rhetoricen persuadendi opificem Q. mojstrica v umetnosti pregovarjanja (prepričevanja); pesn. z inf.: o. (mojster) strepitum fidis intendisse Latinae Pers.

2. occ. rokodelec, (upodabljajoči) umetnik: opifices atque servitia S., institores opificesque L., opificum antelucana industria Ci., o. ferri Aur., opificis socius Macr. pomočnik.

orīgō¹ -inis, f (orīrī)

1. izvir, izvor, nastanek, začetek: N., V., O., Lucr. idr., doloris Ci., res a parva origine orta L., fontium origines H. „Nastanek“, „Prazgodovina“ (= gr. κτίσεις), naslov knjige Katona starejšega: Ci., Gell., Serv., od tod M. Cato in sextā origine Gell. v šesti knjigi svoje Prazgodovine; occ. rod, rojstvo: familiarum N., Achillis Cu. izvor od Ahila, illa clarus origine O., Sabinus modicus originis T., ab aliquo originem ducere H. ali deducere Plin. ali trahere L. izvajati (izpeljevati) svoj rod od koga.

2. meton.
a) rod, rodbina, rodovina, pleme: pulchrā origine Caesar V., ab origine ultimā stirpis Romanae generatus N. iz prastare rodbine.
b) praoče, praded, začetnik rodu: Aeneas Romanae stirpis origo V., o. Iuliae gentis Aeneas T., Cadmus o. patrum Stat., sunt huius origo Ilus et Assaracus O., filium Mannum, originem gentis conditoremque T.
c) začetnik sploh, stvarnik: melioris mundi O., Pegasus huius o. fontis O.; occ. materinska dežela, domovina, očetnjava, izvorno (materinsko) mesto: pars (sc. urbium) originibus suis praesidio, aliae (sc. urbes) decori fuere S.; pren.: Iudaea origo (prvotna domovina) eius mali T.

padre m

1. oče:
padre adottivo krušni oče
padre putativo domnevni oče
di padre in figlio iz roda v rod
fare da padre (a) biti komu kot oče
come un padre očetovsko
per via di padre po očetu

2. ekst. oče:
padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
padre della patria oče naroda
Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje

3.
padri pl. predniki:
il primo padre Adam

4. pren. oče, začetnik

5. relig. oče, redovnik:
Santo Padre Sveti oče
padri conciliari udeleženci koncila

6. pren. stvarnik

7. hist. patricij:
padre coscritto senator

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

plasmātor -ōris, m (plasmāre) tvorec, oblikovalec, upodabljalec, stvaritelj, stvarnik: hominis Tert.

poēta -ae, m (izpos. ποιητής)

1. stvarnik, ustvarjalec, tvorec, izdelovalec, izumitelj, iznajditelj, izumnik: tu poëta es prorsus ad eam rem Pl. ti si mož za to, nec fallaciam astutiorem ullus fecit poëta Pl. spletkar, rovar, kovarnik, intrigant.

2. occ. pesnik, poet: Enn., Pac., Acc., Ter., Varr., Corn., Cat., Lucr., V., Pr., Tib., O., H., L., N., Hyg., Vitr., Sen. rh., Sen. ph., Vell., Cu., Val. Max., Asc., Cels., Col., Ph., Pers., Petr., Mart., Stat., Iuv., T., Plin., Plin. iun., Q., Front., Suet., Gell., G., P. F., Fest., Fr., Ap., Fl., Don., Aus., Macr., Cl., Iust., Amm., Lamp., Vop., M. idr., barbarus Pl. (o Najviju), scaenicus Varr., bonus, optimus Ci., comicus, tragicus Ci., pictores et poetae H., legere oratores (prozaike) et poëtas Ci., ut ait poeta Col., Cornelius autem Severus, etiam [si] sit versificator quam poeta melior Q., satiricus Suet., tragoediarum poeta, poeta vetus Gell., Anacreon, lyricus poeta Porph., veteres poetae Amm.

procreador moški spol roditelj, stvarnik

prōcreātor -ōris, m (prōcreāre) rodník, roditelj, (pra)oče, stvarnik, začetnik, početnik: mundi Ci., procreatores Ci. roditelji (starši).

repertor -ōris, m (reperīre) iznajditelj, izumitelj, začetnik, početnik, snovalec, snovatelj, povzročitelj, vzročník (vzróčnik), ustvarjalec, stvarnik ipd.: repertor pallae, cothurni H. (= Ajshil), vitis Varr., perfidiae S. fr., medicinae V. (= Eskulap(ij)), iambi O. (= Arhiloh), carminis O. (= Apolon), novi iuris T., flagitii T. povzročitelj, vzročník (vzróčnik), snovalec, snovatelj, hominum rerumque V. stvarnik (= Jupiter), legis Q., Cyrenaicae sectae Ap. ustanovitelj, Mercurius traditur furandi repertor Porph.

sàzdatelj m stvarnik

Schöpfer², der, (-s, -) ustvarjalec, tvorec, kreator; (Gott) Stvarnik

sēminātor -ōris, m (sēmināre)

1. sejalec, sevec; pren. sejalec = začetnik, početnik, povzročitelj, vzročník (vzróčnik), ustvarjalec, stvarnik, stvaritelj, tvorec, tvoritelj, oče: omnium rerum, quae naturā administrantur, seminator et sator et parens, ut ita dicam, atuqe educator et altor est mundus CI., qui est versus omnium seminator malorum CI., tamquam fallaciae seminatores LACT., inimicus ille seminator IULIANUS AP. AUG.

stvàrāč -áča m, stvàralac -aoca m ustvarjalec, stvaritelj, stvarnik