gifthaltig strupen, vsebujoč strupe
giftig strupen, Medizin toksičen; figurativ zajedljiv, strupen
infernale agg.
1. peklenski; vražji:
proposito infernale peklenski naklep
macchina infernale peklenski stroj
pietra infernale kem. peklenski kamen, lapis infernalis, srebrov nitrat
2. pren. pog. peklenski, vražji, strupen:
caldo infernale huda, peklenska vročina
intoxicant, e [ɛ̃tɔksikɑ̃, t] adjectif strupen
gaz masculin intoxicant strupen plin
jèdōvan -vna -o, jedòvit -a -
1. strupen: -a zmija
2. srdit, jezen: jedovan pogled
3. hudoben: jedovan čovjek
lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)
1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.
2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.
3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.
medicāmentārius 3 (medicāmentum)
1. zdravilski, lekarniški, farmacevtski: ars Plin. zdravilstvo, zdravilska umetnost, lekarništvo, farmacija; subst. medicāmentārius -iī, m izdelovalec zdravil, zdravilar, lekarnar, farmacevt: Plin.
2. strupen, k strupenim pijačam spadajoč; subst. medicāmentārius -iī, m strupar, zastrupljevalec: Cod. Th.; medicāmentāria -ae, f struparica, zastrupljevalka: Cod. Th.
mefítico kužen, zatohel, strupen
mephitic [mefítik] pridevnik
smrdljiv, zatohel, strupen (zrak)
méphitique [mefitik] adjectif smrdljiv (zrak, plin); nezdrav, strupen
nipping [nipiŋ] pridevnik (nippingly prislov)
oster, strupen (mraz); sarkastičen, porogljiv
nocuous [nɔ́kjuəs] pridevnik (nocuously prislov)
škodljiv, strupen
otrăvitór -oáre (-óri, -oáre) adj. strupen
ȍtrōvan -vna -o strupen: otrovan jezik; -a biljka; -a zmija; -i gasovi; -a žaoka u pčele, ose
pestilent [péstilənt] pridevnik (pestilently prislov)
kužen, poguben, strupen
figurativno škodljiv
pogovorno nadležen, neznosen
poisonous [pɔ́iznəs] pridevnik (poisonously prislov)
strupen
figurativno kvaren, kužen, škodljiv
pogovorno ogaben (človek, vreme itd.)
ponzoñoso strupen; kvaren, poguben
resentful [rizéntful] pridevnik (resentfully prislov)
zamerljiv, maščevalen, jezen, besen, užaljen, hud (against, of na koga)
(o besedi) strupen, žolčen; vzdražljiv
sarcastique [sarkastik] adjectif sarkastičen, ujedljiv, strupen, porogljiv
serpentin, e [sɛrpɑ̃tɛ̃, in] adjectif kačje oblike, kačji; figuré strupen (jezik); masculin papirnata kača, pisan trak, ki se odvije, ko ga vržemo; technique vijugasta, spiralasto zavita cev; féminin, minéralogie, mines serpentin
colonne féminin serpentine steber iz žilastega marmorja
marbre masculin serpentin žilast marmor