Franja

jêd m, mest. ekspr. u jédu
1. jeza: od -a progutati pljuvačku; sve cure u gradu popucaće od -a
2. strup: jed od zmije kačji strup; na jeziku med, a u srcu jed
3. žolč: jed zelene Drine

medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.

medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.

medicīnus 3 (medicus) zdravilski, zdravilen, celilen, medicinski: ars Varr., Hyg., Aug. ali res Gell. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina. Od tod subst. medīcina -ae, f

1. (sc. ars) zdravilstvo, medicina: O., Ap., Cels., Suet., Amm., Aur., medicinam exercere Ci. ali facere Ph. ali factitare Asin. Poll. ap. Q. ukvarjati se z zdravilstvom (medicino), medicinam facere alicui Ci., Ph. zdraviti koga, medicinam facere huic morbo Pl. zdraviti bolezen.

2. (sc. officina) = gr. ἰατρεῖον zdravnikova ali ranocelnikova poslovalnica (soba, poslopje), bolni(šni)ca, klinika, zdravilišče, zdravilnica: Pl., Don., Porph.

3. (sc. res)
a) (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo: O., N., medicinam dare Cu. zdravilo da(ja)ti, zdraviti, medicinam adhibere Ci., poscunt medicinam vulnera Sil.; pren. zdravilo, lek = pripomoček, pomagalo zoper kaj: non egeo medicinā, me ipse consolor Ci., est profecto animi medicina philosophia Ci., laboris, periculorum Ci., furoris V., medicinam quaerere alicui rei Ci., exspectare medicinam temporis Ci., medicinam petere a litteris Ci.
b) (v slabem pomenu) strup, strupena pijača, strupena snov: Acc. ap. Non.

4. metaf.
a) izboljšava: si saucias recenti medicinā mordeat quaedam hiemis ruminatio Plin. novega, sicer izboljševalnega (koristnega) obrezovanja.
b) lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: figurae Pr.

otrávă -ăuri f strup

òtrov m strup: bojni -i; bakterijski, biljni, fisioni, kontaktni otrov; otrov za štakore, za pacove; na to -a možete uzeti to je čista resnica; sipati otrov na koga, protiv koga hudobno napadati koga

pestilence [péstiləns] samostalnik
kužna bolezen, kuga
figurativno strup

poison¹ [pɔ́izn] samostalnik
strup (tudi figurativno)

pogovorno what's your poison? kaj boš pil?
to hate like poison strupeno sovražiti

poison [pwazɔ̃] masculin strup (tudi figuré); populaire zlobna, zoprna, neznosna oseba; neprijetna, dolgočasna stvar

elle est très poison (figuré) ona je zelo strupena

poivre [pwavrə] masculin poper; figuré nespodobnost, obscenost; populaire žganje; strup; spolna bolezen

poivre et sel črno-bel, sivo meliran
cheveux masculin pluriel poivre et sel siveči lasje
grain masculin de poivre poprovo zrno

ponzoña ženski spol strup (tudi figurativno)

pōtiō² -ōnis, f (pōtāre)

1. pitje: Sen. ph., Cels. idr. in media potione exclamavit Ci.

2. meton. pijača: quot potiones mulsi Pl., multo cibo et potione completi Ci., multa potio Cels., exigua potio Cels.; occ.
a) strupeni napitek (napoj), strupena (zastrupljena) pijača, strup: prima potione mulierem sustulit Ci., potio mortis causā data Ps.-Q.
b) zdravilni napitek (napoj), zdravilna pijača, zdravilni zvarek, zdravilo: Pl., Cels.
c) čarobni napitek (napoj), ljubezenski napitek (napoj): H.

saniēs -ēī, f

1. gnojna kri, redek krvav gnoj v ranah, sokŕv(i)ca (sókrvica, ki se še ni spremenila v bel gost gnoj (pūs): CA., CELS., STAT., SEN. PH., LUCAN., PLIN. idr., saxa spargens tabo, sanie et sanguine atro ENN. AP. CI., sanie aspersa limina V., sanie taboque fluere V., saniem eructare V.

2. metaf. (o podobnih tekočinah)
a) sok: aranei PLIN., olivae, amurcae COL., PLIN., auri (= chrysocolla) PLIN.; o soku volekov (škrlatnikov): VITR., PLIN.
b) (pesn.) strup, strupena slina: perfusus sanie vittas atroque veneno V., pars colubrarum ... sibila dant saniemque vomunt O., saniesque manat ore trilingui H., serpens ... saniem sublatis faucibus efflat SIL., mens hausti nullā sanie polluta veneni LUCAN.

Styx, Stygos, acc. Styga, v lat. obl. gen. Stygis, acc. Stygem, f (Στύξ: στυγεῖν sovražiti, črtiti, Στύξ torej = „predmet sovraštva”)

1. Stíks, m, ali Stiga, f, mitološko podzemeljsko vodovje (reka ali jezero), na katero so prisegali bogovi: Sil., Stat., Ap. idr., ergo … et illi, qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx … di putandi Ci., noviens Styx interfusa V., lucos Stygis … aspicies V., per Styga Iunoni falsum iurare solebat Iuppiter O., (pesn.) sinekdoha podzemeljski svet, podzemlje: Mart., illum sub pedibus Styx atra vides V., ad Styga Taenariā est ausus descendere portā O.

2. studenec v Arkadiji s strupeno, jedko in kakor led mrzlo vodo: Sen. ph., Plin., Iust., Vitr. (ki piše gr. Στυγὸς ὕδωρ), Stygem appellant fontem, ex quo pestiferum virus emanat Cu.; pesn. meton. strup: miscuit undis Styga Sidoniis Sen. tr. — Od tod adj.

1. Stygiālis -e Stíksov, stígovski, stíški: sacra Ps.-V. (Ciris).

2. Stygius 3 (Στύγιος) Stíksov, stígovski, stíški, podzemeljski: torrens O., unda, fluctus H., aquae V., Ap. ali palus V., Lact., cymba (cumba) ali carina V. Haronov čoln, umbrae O., manes Val. Fl., canes Lucan., Iuppiter ali frater ali rex (= Pluto) V., Iuno (= Proserpina) Stat.; od tod pesn. metaf.
a) peklenski = grozen, grozovit, strašen, strahovit, smrten, smrtonosen, poguben, škodljiv, žalosten: nox O., os (sc. serpentis) O., vis V., bubo O. smrt naznanjajoč, color Sil. smrtna, mrtvaška, frigus Sil. smrtni mraz.
b) čaroben, čaroven: carmen Lucan., religio Sil., preces Sen. tr., ars Val. Max.

tābum -ī, n = tābēs (gl. tābeō)

1. gnojna tekočina, gnoj, gnojnica, gnojevka, razkrajajoča se kri, sokrvica: T. idr., saxa spargens tabo, sanie et sanguine atro Enn. ap. Ci., protinus Invidiae nigro squalentia tabo tecta petit O., terram tabo maculant V., munus tabo imbutum H., manant penetralia tabo O., infecta tabo humus T., expressum dentibus tabum Q., stillantis tabi sanies Lucan., tabum fluente volneris dextra excipit Sen. tr.; pesn. vsaka podobna tekočina: Sidonio rubescere tabo (o krvi škrlatnih polžev) Stat.

2. meton. kužna (nalezljiva) bolezen, kuga, strup, starejše hudína, kužni otrov: corpora affecta tabo L. okužena, turpi dilapsa cadavera tabo (po novejših izdajah tabe) V.

tósigo moški spol strup; figurativno muka

tōssico

A) agg. (m pl. -ci) strupen, toksičen

B) m (pl. -ci)

1. strup (tudi pren.):
amaro come il tossico grenek kot žolč

2. neužitna jed

3. m (f -ca; m pl. -ci) žarg. drogiranec, drogiranka; narkoman, narkomanka

toxic [tɔ́ksik]

1. pridevnik (toxically prislov)
medicina strupen, toksičen, zastrupljen

2. samostalnik
strup, strupena snov

tóxic

I. -ă (-i, -e) adj. strupen, toksičen

II. -e n strup

toxicum (toxicon) -ī, n (tuj. τὸ τοξικόν sc. φάρμακον)

1. strup za natiranje (mazanje) puščic (gr. τόξον puščica): Plin., aspicis mitti sub adunco toxica ferro O.

2. sinekdoha sploh strup, starejše otrov, jad: Pl., Col., Lucan., Mart., Suet. idr., velox toxicum H. hitro delujoč, hitro učinkujoč, antidoto toxicum miscere Ph., non ad miscenda coimus toxica O., toxica bibere Pr.

3. bot. tóksik = „strup“, vrsta rastl. ladanum: nobilius in Arabia fit, iam et in Syria atque Africa quod toxicum vocant Plin.