Franja

cōrda f

1. vrv:
corda di canapa konopec
corda di acciaio jeklena vrv
salto della corda igre skakanje čez vrv
corda dei muratori svinčnica
dare corda a qcn. pren. komu dati proste roke
tagliare la corda pren. popihati jo
parlare di corda in casa dell'impiccato pren. pred kom kaj žaljivega, nerodnega govoriti
essere con la corda al collo pren. biti do vratu v vodi
mettere la corda al collo di qcn. pren. komu postaviti nož na vrat, postaviti nesprejemljive pogoje
essere giù di corda pren. biti potrt, slabo se počutiti

2. šport vrv:
mettere, stringere l'avversario alle corde potisniti nasprotnika v kot, prisiliti nasprotnika v defenzivo (boks) ( tudi pren.)

3. glasba struna:
strumenti a corda strunska glasbila
essere teso come le corde del violino pren. biti napet kot struna
toccare una corda sensibile pren. udariti na občutljivo struno
toccare la corda dell'interesse pren. zabrenkati na struno koristi

4. anat.
corda dorsale hrbtišče zarodka
corde vocali glasilke

5. tekstil votek:
mostrare la corda biti oguljen; pren. biti obrabljen, oguljen, zastarel

6. anat. tetiva

cuerda ženski spol vrv, vrvica, konopec; struna; kita; tetiva; seženj; merilni trak; veriga kaznjencev

cuerda floja vrv vrvohodcev; neprijeten položaj
cuerda metálica žična vrv; žična struna
cuerda métrica merilni trak
escala de cuerda vrvna lestev
instrumento de cuerda godalo
aflojar la cuerda milejše strune ubrati; odpočiti se
apretar la cuerda ostre strune ubrati; pestiti
dar cuerda (a un reloj) naviti (uro)
dar cuerda a uno komu strast podpihovati, komu dati povoda za razgovor; komu povšeči govoriti
dar (a la) cuerda popustiti konopec; zavlačevati kupčijo
la cuerda está tirante položaj je napet
el papel no es de su cuerda (gledališče) vloga mu ne leži
tener cuerda biti navit (ura); zadostovati, trajati (npr. steklenica vina)
tiene cuerda para rato to se lahko še dolgo vleče
tirar (de) la cuerda brzdati, zadrževati
tocar la cuerda sentimental mile strune ubrati
traer (tener) la cuerda tirante lok zelo napeti; strogo nastopiti
por debajo de cuerda pod roko, skrivaj
cuerdas vocales glasilke
estirar las cuerdas razgibati se, sprehoditi se; pretezati se
tocar la cuerda sensible (fig) dotakniti se boleče točke

Darmsaite, die, Musik struna (iz črevesa)

Drahtwurm, der, Tierkunde struna

fidēs¹ (fidis) -is, večinoma pl. fidēs -ium, f (izpos. gr. σφίδη črevna struna)

1. struna (iz črev): Prud., chelys … percussā fide Sil.

2. meton. glasbilo s strunami, lira, plunka, citre; igra (brenkanje) na strune;
a) pesn. sg. kolekt.: f. Cyllenēa (= Mercurii) H., Tēia (= Anacreontis) H., inventor curvae fidis O., fides gemmis instructa O. sume fidem O.; klas. le pl. v istih pomenih: f. Latina Pers.; fides plures Ci. več glasbil na strune, fidibus canere Ci., Q. na plunko igrati, fidibus (sc. canere) discere ali docere Ci., fidibus (sc. canere) scire Ter., fidibus uti Ci., fidibus canoris ducere quercūs H., fidibus Latinis (lat. pesništvu) Thebanos aptare modos H. (o liriku); nihil cum fidibus graculo Gell. (o ljudeh, ki se nič ne spoznajo na pesništvo).

3. metaf. Fidēs: Varr., Ci. (Arat.) ali Fidis: Col., Sid. = Lyra, ozvezdje Lira.

fīlum¹ -ī, n (indoev. *g u hiHslo-, kar je sor. z indoev. *g u híHslā, od koder sl. žila)

1. nit, preja: aranei tenuia (beri: tenvia) fila Lucr., deducit aranea filum pede O., una (famula) levi deducens pollice filum O., lanā sua fila sequente O., frondes intexere filis O. (o gosenicah), fila croci O. prašnične niti, oleris Mart. vlakno; pesn. o nitih Park: O., Lucan., extremaque Lauso Parcae fila legunt V. mu predejo … , sororum fila trium H. dissolvere fila Tib.; pren.: omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., Poseb. vezilna nit: notas filis intexuit albis O. lentum filis immittitur aurum O., velamina filo pleno O. odelo iz debelih niti; occ. stenj: Sen. ph., Iuv.

2. meton.
a) tkanina: inceptaque fila relinquit O. caput velatum filo L. s tanko prevezo.
b) struna: retemptat fila lynae? sonantia fila movere O.

Opomba: Heterocl. nom. pl. m. fili: Lucan.

gut¹ [gʌt] samostalnik
anatomija črevo
množina drobovje
množina trebuh; ožina; zavoj reke na veslaški progi (Oxford, Cambridge); struna; svilena struna
sleng, množina vztrajnost; odločnost; hrabrost, predrznost; učinkovitost; bistvo, vsebina

large gut debelo črevo
little (ali small) gut tenko črevo
fat guts debeluh, trebušnež
more guts than brain več sreče kot pameti
to have no guts biti prazen, brez vsebine, brez vrednosti

Koppa, n indecl. (gr. κόππα) kopa, črka starega grškega alfabeta = gr. , pozneje le številsko znamenje = 90: Q. tkanina: inceptaque fila relinquit O., caput velatum filo L. s tanko prevezo.
b) struna: retemptat fila lyrae? sonantia fila movere O.

Opomba: Heterocl. nom. pl. m. fili: Lucan.

nervo m

1. anat. živec:
nervo motorio, sensitivo gibalni, čutilni živec
attacco, crisi di nervi živčni napad
tensione di nervi živčna napetost
avere i nervi biti živčen, slabe volje
avere i nervi a fior di pelle, scoperti biti hudo živčen
avere i nervi a pezzi biti na robu živčnega zloma
avere i nervi saldi obvladati se
dare ai nervi, sui nervi, far venire i nervi razburjati, dražiti; žarg. živcirati

2. pren. jedro

3. bot. žilica (na listu); (filamento) nit (na fižolu)

4. bič

5. glasba struna; žima (na loku)

nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

2. occ. meton.
a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sic … Ci., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.

Saite, die, (-, -n) struna (tudi Musik); in die Saiten greifen udariti na strune; Saiten aufziehen napeti strune; andere/strengere Saiten aufziehen figurativ napeti druge strune

stāmen -inis, n (stāre)

1. (o)snutek, osnova na statvah (ki so pri starodavnikih stale pokonci): Varr., Tib. idr., stamen secernit arundo, inseritur medium radiis subtemen acutis O., stamen intendere Sen. ph. osnutek navi(ja)ti.

2. meton.
a) nit na vretenu: Cl. idr., stamina ducere O., ducere manu Tib. ali deducere Tib. ali torquere digitis, torquere pollice O. ali intorquere manu Sen. tr. presti (niti), radio stantis percurrens stamina telae O., reice succinctos operoso stamine fusos! O., stamine fallere somnum Pr. s prejo; metaf. o raznih drugih nitih ali nitim podobnih stvareh α) nit življenja, nit usode, življenjska nit, ki jo predejo Parke: Clotho … nevit … infestā stamina pulla manu O., cognosco natalis stamina nostri, stamina de nigro vellere facta mihi O., Parcae fatalia nentes stamina Tib., tristia non equidem Parcarum stamina … aspexi Lucan., queri nimio de stamine Iuv. nad predolgim življenjem. β) o niti, s katero je Ariadna Tezeju pomagala iz labirinta: cum patuit lecto stamine torta via Pr. γ) o nitih pletene mreže: vidimusque … singula earum (sc. plagarum) stamina centeno quinquageno filo constare Plin. δ) o pajčevíni (pájčini): de quo (sc. ventre) … illa remittit stamen et antiquas exercet aranea telas O., tam tereti filo et tam aequali deducit stamina Plin. (o pajku). ε) struna: stamina docto pollice sollicitat O. ζ) prašnična nit (filament) lilije: tenui pilo et stamine Plin. η) lesno vlakno, starejše lesna lika: quibusdam (sc. arboribus) pulpa sine venis mero stamine et tenui constat Plin.
b) pesn. tkanina, in sicer α) naglavna poveza (preveza), naglavni ovoj (trak) svečenikov in svečenic: Pelusiaco praefulget stamine vertex Sil., alma sacerdos, puniceo canas stamine vincta comas Pr. β) oblačilo: Cl.

string¹ [striŋ]

1. samostalnik
vrvica, vezalka, trak, nit, žica
glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
(večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

in a long string v dolgi vrsti
with a string tied to it s pogojem
no strings attached brez klavzul ali pogojev
the strings množina, glasba godala
a string of beads (pearls) niz biserov
a string of lies vrsta, niz laži
a string of onions venec čebule
a string of carriages povorka kočij
heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
third-string tretjevrsten
to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
to touch the strings gosti (na godalo)

2. pridevnik
godalen

string playing igranje na godalu
string wire žična struna

wire¹ [wáiə]

1. samostalnik
žica; brzojavna žica
pogovorno brzojavka; žična mreža, predmet iz žice; kabel; brzojavno omrežje
glasba struna
poetično godalo
množina žice pri lutkovnem gledališču
figurativno skrivne niti (zveze, vpliv)
sleng žepar, dolgoprstnež

by wire brzojavno, telegrafsko
barbed wire bodeča žica
gold wire zlata žica
live wire z električnim tokom nabita žica, figurativno močan značaj (duh)
to be a live wire figurativno biti zelo dinamičen
to get (to send) a wire dobiti (poslati) brzojavko
to pull the wires ravnati z lutkami na žici, figurativno imeti vse niti v svojih rokah, biti nevidni pobudnik
to pull (the) wires for office z zvezami si priskrbeti službo

2. pridevnik
žičen; narejen iz žice

wire potentiometer elektrika žični potenciometer
wire fence žična ograja
wire road žičnica

žȉca ž
1. žica: bodljikava, bakrena, metalna, čelična, grijaća, grejaća, izolirana, izolovana, platinska, pocinčana, žarna, željezna, železna žica; telegrafska, telefonska žica; žica za zavarivanje žica za varjenje; vučena žica
2. nit, nitka: majka prede tanku -u; pauk se spušta po svojoj -i
3. struna: udri, pobro, u sićane -e; pogoditi pravu -u; dirnuti pravu -u; udariti koga u pravu -u; prebirati -e; udariti u druge -e napeti, ubrati druge strune
4. žila: rudnik je otkrio bakarnu -u; pronaći vodenu -u
5. kov: bijaše čovjek stare -e
6. nota, talent, črta: djelo, delo se odlikuje humorističnom -om; pripovjedačka žica
7. vrv: igračica na -i plesalka na vrvi
8. glasne -e anat. glasilke
9. vitica: grahova žica
10. udariti u tanke -e začeti tarnati; biti -u žarg. po ovinkih kaj prositi, izsiljevati

žíma ž struna: konjska žima; sito iz -e; umetna žima

A-Saite, die, Musik A struna

basse [basse] féminin

1. musique bas; basovska struna; basist; (= contrebasse féminin) kontrabas

voix féminin de basse basovski glas, bas

2. marine plitvina

Baßsaite, Basssaite, die, Musik basovska struna, spremljevalna struna

Begleitsaite, die, spremljevalna struna