Franja

brow¹ [brau] samostalnik
obrv, čelo; izraz obraza; skalni rob, strmina

to clear up one's brow razveseliti se
to knit (ali bend, wrinkle, contract) one's brow gubati čelo
by the sweat of one's brow v potu svojega obraza

caída ženski spol padanje, padec; padec vode; pobočje, (huda) strmina; nemilost

la caída de ojos povešenje oči (pogleda)
a la caída de la tarde ob nastopu noči
ir, andar de (capa) caída propasti
caídas pl volna puljenica; bistroumni domisleki

calata f

1. spuščanje; vdor, vpad:
la calata dei barbari vdor barbarov

2. alpin. sestop

3. strmina, pobočje

4. narečna kadenca:
la calata romana rimska kadenca

5. kej (za natovarjanje in iztovarjanje ladij)

6. spust, zaton:
la calata del sole sončni zaton

china¹ f strmina; pobočje:
scendere per la china spustiti se po pobočju
prendere una brutta china pren. kreniti po nevarni poti
essere sulla china degli anni pren. biti v zrelih letih

clīvulus -ī, m (demin. clīvus) strmina, griček, hribček: Col., Ap.

clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)

1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).

2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.

Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front.

costana ženski spol strma ulica; strmina, breg

costanera ženski spol strmina, breg; čer

costera ženski spol strmina, breg, pobočje; obala; čas lova na losose (ribe)

déclination [-sjɔ̃] féminin odklon; vieilli pobočje, strmina, breg

declive moški spol strmina, pobočje

en declive strm; propadajoč

declividad ženski spol strmina, nagnjenost

declivio m (pl. -vi) pobočje, strmina

dēclīvis -e (dē in clīvus)

1. navzdol obrnjen, nagnjen, polóžen, strm: Lucan., Plin., Prud., collis ab summo aequaliter ad flumen Sabim C., d. et praeceps locus, iniquo loco et leniter declivi C., d. latitudo S., ripa O., Aesulae declive arvum H.; pesn.: flumina declivia O. navzdol tekoče, iter declive senectae O.; adv. komp. dēclīvius: Cass.; subst. dēclīve -is, n breg, pobočje, nagnjen svet, strmina, reber: per declive se recipere C., per declive … feruntur O., ex semita proclivi ruit in declive L., declivia et devexa C. strmi in navzdol nagnjeni kraji.

2. pren.
a) (časovno) h koncu se nagibajoč: mulier aetate declivis Plin. iun. priletna (z eno nogo že v grobu), sol iam occasui declivis est Min. se že nagiba k zatonu, considera, quod dies ad occasum declivior sit Vulg. da se bolj k večeru nagiba.
b) ki se duševno nagiba k čemu: animae … ad peccatorum genera universa declives Arn.

declività f knjižno nagnjenost, nagib; strmina

déclivité [-vite] féminin nagnjenost, strmina; pobočje; strmec, padec (reke)

declivity [diklíviti] samostalnik
pobočje, strmina, reber

descenso moški spol sestop; pobočje, strmina, padec

descent [disént] samostalnik
sestop, spust; izkrcanje sovražnika; pobočje, strmina; podedovanje; izvor, rod, pokolenje

to make a descent izkrcati se, nepričakovano napasti
to acquire by descent podedovati
descent from the cross snemanje s križa
descent into Hell pot v pekel

dēvexitās -ātis, f (dēvexus)

1. strmost: Plin., Plin. iun.

2. met. strmina, breg: Amm.