Franja

podstrízati pòdstrīzām podstrigovati, striči: kao jaganjac stoji pred onim koji ga podstriza

pointer¹ [pwɛ̃te] verbe transitif, militaire, optique naravnati, nameriti, usmeriti; kontrolirati (des ouvriers delavce, t. j. njihov prihod na delo in odhod z dela); označiti s točkami (pikami); punktirati; priostriti (kol); striči (les oreilles z ušesi); politique šteti (glasove); verbe intransitif (ptica) (vz)leteti kvišku; štrleti v nebo, moleti kvišku; (konj) vzpenjati se; (dan) napočiti; botanique kaliti; figuré pokazati se; militaire napraviti sunek (sur na, proti)

pointer un bœuf zaklati vola
pointer du doigt vers quelque chose pokazati s prstom proti čemu
ouvrier qui pointe delavec, ki je podvržen kontroli glede prihoda na delo in odhoda z dela
se pointer (familier) priti
il s'est pointé chez moi dès huit heures du matin prišel je k meni že ob osmih zjutraj

poll³ [póul]

1. prehodni glagol
arhaično striči, postriči (lase), porezati (rogove), odsekati (drevesno krošnjo); vpisati v volilni (davčni) imenik; dati svoj glas, dobiti glasove pri volitvah; anketirati

2. neprehodni glagol
voliti, glasovati (for za)

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

rapare

A) v. tr. (pres. rapo) striči, briti na balin (lase)

B) ➞ raparsi v. rifl. (pres. mi rapo) ostriči, obriti se na balin

raser [raze] verbe transitif (o)briti, (o)striči; porušiti do tal (un bâtiment zgradbo); marine ladji odvzeti jambore; (nizko) leteti tik nad; oplaziti, dotakniti se; familier dolgočasiti, iti na živce

se raser (o)briti se; familier dolgočasiti se
crème féminin à raser krema za britje
l'automobiliste a rasé les piétons avtomobilist je oplazil pešce
tout le quartier a été rasé par un bombardement vsa mestna četrt je bila do tal porušena zaradi bombardiranja
vous nous rasez avec vos histoires dolgočasite nas s svojimi zgodbami

rāsitō -āre -āvī (frequ. k rādere) (o)briti, (o)striči: barbam Gell., faciem Suet.

re-cīdō² -ere -cīdī -cīsum (re in caedere)

1.
a) sekati, odsekati (odsekavati, odsekovati), izsekati (izsekavati, izsekovati), rezati, odrezati (odrezavati, odrezovati), izrezati (izrezavati, izrezovati): Lucan. idr., alicui pollicem r. Q., vepres Ca. iztrebiti, fustes H., caput O., e silva hastile O., sceptrum imo de stirpe V., ceras inanes V., columnae ultimā recisae Africā H. lomljene, sekane, immedicabile corpus ense recidendum est O., pelliculam (prepucij) Porph.; pesn. posekati, potolči, pobiti: coloni cuncti simul ense recisi Lucan.
b) metaf. odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), izkoreniniti (izkoreninjati), izbrisati (izbrisavati, izbrisovati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): Sen. tr., Q., Sil. idr., nationes recidere Ci., culpam supplicio H., quidquid obstat imperio recidere Cu., multa ex orationibus eius recidere Q. (pre)črtati, (iz)brisati.

2.
a) obrezati (obrezovati), (o)striči, pristriči, skrajšati (skrajševati), (o)klestiti, obsekati (obsekavati, obsekovati): ungues Plin., Cu., capillos Plin. iun., comas Mart., barbam falce O., malleolos ad imum articulum Plin., arbores usque ad medullam securibus Pall.
b) metaf. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajšati (skrajševati), prikrajšati (prikrajševati), (z)manjšati: Q., Plin. iun. idr., ambitiosa ornamenta H., mirmillonum armaturas Suet., quid enim prohibere et priscum ad morem recidere aggrediar T., opus recisum Vell. kratek osnutek (naspr. opus iustum natančno delo), (sc. ea) recisa ac repurgata in unum librum coartasse Plin. iun.
c) (na)rezati, razrezati (razrezovati, razrezavati): mala Cydonia in brevissimas particulas Pall.

re-tondeō -ēre (—) -tōnsus (re in tondēre) (po)striči, (o)striči, metaf. pokositi, požeti: retonsarum (sc. segetum) etiam semel omnino certum est granum longius fieri et inane cassumque ac satum non nasci Plin.

scalettare v. tr. (pres. scaletto) stopničasto oblikovati, odrezati, striči

scheren¹ (schor, geschoren) striči, ostriči; den Bart: briti, obriti

schneiden (schnitt, geschnitten) rezati; narezati; weg: odrezati; durch: prerezati; in: vrezati, Kräuter in die Suppe: narezati v; aus: izrezati; Kleider: urezati, ukrojiti; Bäume usw.: Agronomie und Gartenbau obrezovati; Haare, Nägel: striči, postriči, ostriči; Getreide: žeti, požeti; Gras: kositi, pokositi; Holz: žagati; Physik, Mathematik sekati (sich se); Karten: izbijati; (eine Schnittwunde beibringen) urezati (sich se); figurativ einen Menschen: ignorirati, ne pozdravljati; mit dem Auto eine Kurve: sekati; ein Fahrzeug: skočiti pred; ein Tier: rezati, kastrirati; Wein: rezati

shave¹ [šéiv] prehodni glagol
(o)briti, na kratko ostriči; skobljati, oblati (les); (o)strgati (kožo)

to shave o.s. (o)briti se
neprehodni glagol
(o)briti se, (o britvi) rezati; smukniti ali švigniti tik ob, iti čisto mimo, oplaziti; za las zgrešiti; rahlo se dotakniti
ameriško striči, skubsti, goljufati

to shave a corner oplaziti vogal
to shave a customer oskubsti odjemalca (kupca)
to shave an egg figurativno skušati izbiti iz koga poslednji dinar
to shave the lawn striči trato
to shave a note ameriško kupiti vrednostne papirje za mnogo manjšo ceno, kot je zakonska obrestna mera; pri prodaji vrednostnih papirjev vzeti večjo obrestno mero, kot je to zakonsko dovoljeno

shear² [šíə]

1. prehodni glagol
striči, ostriči (sheep ovce)
figurativno oskubsti, ogoliti, odreti; oropati

2. neprehodni glagol
žeti; udariti, odrezati, odsekati (z mečem)

a coat shorn of its buttons plašč brez gumbov
to shear s.o. of his possessions odvzeti komu imetje
shorn of his power oropan svoje moči

sjȅći sijèčem (ijek.), sȅći séčēm (ek.)
I.
1. sekati: sjeći drva; sjeći meso; ova linija siječe onu krivu; sjeći granu na kojoj se sjedi
2. rezati: sjeći što nožem; sjeći makazama, škarama na komade; sjeći u drvetu; nož ne siječe; vjetar siječe po licu; brod siječe kroz talase, kroz valove; sjeći okuku rezati ovinke; sjeći vino rezati vino; sjeći kome duvan na glavi prizadevati komu velike težave; sjeći raju ubijati rajo
3. klati (v kartah): kecom sjeći kralja
4. prevzdigniti (karte): ti si sada na redu da siječeš
5. temeljito reševati naloge: on je jedan od onih koji sve sijeku na panju
6. zbadati, šavsati z jezikom: ona sijeće sve kao na panju
7. striči: on siječe hlačnice da zakrpi dupe = on siječe čakšire i krpi tur izmazati se iz ene nevšečnosti, pa pasti v drugo
8. kula siječe nebo stolp se dviga v nebo
II. sjeći se
1. sekati se, križati se: na Kajmakčalanu se sijeku dva planinska masiva; gdje se sijeku Njegoševa i Gajeva ulica
2. bojevati se: nije dično da se dužde siječe s Furlanom

snip [snip]

1. samostalnik
rezljanje, striženje s škarjami; odrezek, izrezek, odstrižek, izstrižek
pogovorno krojač
sleng (konjske dirke) zanesljiva informacija
množina škarje za rezanje pločevine

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
striči, rezljati, rezati s škarjami; izrezati kaj (out of iz)
sleng krasti, zmakniti

to snip off (the ends) odrezati, odstriči (konce, kraje)

strȉći strížēm, oni strígū, strízi, strízijāh -àše in strižah -áše, strigao strigla, strižen -a
1. striči: strići ovcu, djetetu kosu, ovci vunu; konj striže ušima
2. ekspr. striči, skubsti: strići pastvu; strizi ovcu, ma ne do kože; striženo kumstvo gl. šišano kumstvo

strízati strîžēm
1. striči, rezljati
2. striči: strizati ušima

šíšati šȋšām
I.
1. striči: šišati komu kosu, bradu; šišati koga do kože; šišati ovce
2. ekspr. odirati: šišati koga bez makaza
3. ekspr. naglo jo pobirati, teči: gle, kako šiša, sigurno će stići
4. ekspr. v rafalih streljati, leteti: iz zasjede su šišali po našoj koloni; po kukuruzištu su šišali neprijateljski meci
II. šišati se striči se

štrȉckati -ām ekspr. rezljati, striči: štrickati makazama, škarama