Franja

standing-room [stǽndiŋrum] samostalnik
stojišče

Standort, der, mesto, lokacija; Technik, Sport alpinistisch: stojišče; Pflanzenkunde rastišče; [Schiffahrt] Schifffahrt položaj ladje; Heerwesen, Militär garnizon, garnizija; figurativ stališče, opredeljenost, mesto (politischer Standort politična opredeljenost); Wirtschaft: gospodarska privlačnost

Standplatz, der, stojišče (tudi Sport)

Standpunkt, der, stališče; Stelle: stojišče; auf dem Standpunkt stehen meniti; seinen Standpunkt klarmachen odločno povedati svoje mnenje

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

Stehplatz, der, stojišče

stȍjīšte s stojišče

travaglio² m (pl. -gli) veter. (ograjeno) stojišče

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

Bedienungsstand, der, bei Maschinen: stojišče za strežbo; Einrichtung: krmilna naprava

Pferdebox, die, konjsko stojišče

Pferdestand, der, konjsko stojišče

Taxistand, der, stojišče za taksije

debout [dəbu] adverbe pokonci, na nogah, stojé; pri življenju; familier pri moči; interjection vstani(te)!

histoire féminin à dormir debout neverjetna, zelo dolgočasna zgodba
place féminin debout stojišče
spectateur masculin debout stoječi gledalec
vent masculin debout protiveter
dormir debout (figuré) cepati, pasti od utrujenosti
être debout stati (na nogah), biti pokonci
laisser debout pustiti stati
mettre debout pokonci, na noge postaviti (tudi figuré); organizirati, realizirati
se mettre debout vstati
mourir debout umreti sredi dela, pri opravljanju svojih funkcij
passer debout (blago) pasirati brez carine
rester debout ostati na nogah (ne sesti, leči)
tenir debout (figuré) biti dobro premišljen
ne pas tenir debout ne imeti ne glave ne repa, biti absurden
tomber debout (figuré) na noge pasti

konjsk|i [ó] (-a, -o) Pferde- (gnoj der Pferdedung, hlapec der Pferdeknecht, hlev der Pferdestall, hrbet der Pferderücken, mesar der Pferdeschlächter, [Roßschlachter] Rossschlachter, mešetar der [Roßhändler] Rosshändler, šport der Pferdesport, tat der Pferdedieb, zobje množina das [Pferdegebiß] Pferdegebiss, glava der Pferdekopf, medicina kura die [Roßkur] Rosskur, Pferdekur, mesnica die [Roßschlächterei] Rossschlächterei, figurativno narava die Pferdenatur, [Roßnatur] Rossnatur, oprema das Pferdegeschirr, stava die Pferdewette, vprega das Pferdefuhrwerk, meso das Pferdefleisch, stojišče der Pferdestand, die Pferdebox)

mest|o⁵ [é] srednji spol (-a …) šport (stojišče) der Stand (strelsko Schützenstand)
z mesta aus dem Stand
met z mesta der Standwurf
skok z mesta der Standsprung

piattaforma f (pl. piatteforme)

1. ploščad; pločnik; zvišan prostor

2.
piattaforma girevole železn. okretnica
piattaforma di lancio lansirna rampa (pri raketah); stojišče (v tramvaju)

3.
piattaforma continentale, litorale geogr. celinska, obrežna ploščad

4. polit. pren. platforma; izhodišče, programska osnova

place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

à la place de namesto
à ma place na mojem mestu, namesto mene
par places mestoma
sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
place! prostor!
en place! na mesta!
faute de place zaradi pomanjkanja prostora
place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
place assise, debout sedež, stojišče
place de confiance zaupno službeno mesto
place forte trdnjava; garnizijsko mesto
place marchande, de commerce tržišče
place d'honneur častno mesto
place de sport športni prostor
place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
jour masculin de place borzni dan
voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
demeurer en place ne se ganiti z mesta
être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
être sans place biti brez službe
je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
perdre sa place izgubiti svojo službo
prendre place sesti, namestiti se
remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
retenir une place rezervirati mesto
tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
tenir place de nadomestovati

plataforma ženski spol platforma, ploščad, strešna ploskev; figurativno izgovor

plataforma giratoria okretnica, obračalnica
puesto de plataforma stojišče (v cestni železnici, v avtobusu)

posto² m

1. mesto:
prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
essere a posto biti urejen, v redu
essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
al posto di namesto

2. (prosto) mesto, prostor:
fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
posto barca navt. privez
posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
posto in piedi stojišče
posto a sedere sedež
posto d'onore častno mesto
posto in Parlamento sedež v parlamentu

3. voj.
posto di blocco blok
posto di comando komandno mesto
posto di guardia stražarsko mesto
posto di medicazione previjališče

4. mesto, delo, služba, funkcija:
un posto di segretario mesto tajnika
ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
mettersi a posto najti lepo delo, službo

5. kraj, mesto:
usanze del posto krajevne navade
sul posto na mestu:
recarsi sul posto oditi na mesto
conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

6. (javni) lokal:
ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

7. evfemistično stranišče:
devo andare in quel posto moram na stranišče