Franja

cēnto

A) agg. invar.

1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno

2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC

3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek

4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja

B) m invar.

1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih

2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov

centum, num. cardinale, indecl.

1. sto: centum prope annos leges tenueramus Ci., ratis longa pedes centum L., intra centum annorum spatium L., ter centum (tercentum) equi V., centum et decem complevit annos Ci., numerus centum et decem C.; brez et: centum quattuor centuriae Ci., centum triginta Ci.; centum capita Plin. „stoglava“, rastl. = eryngium.

2. sinekdoha o velikem številu sto in sto, neštevilno, prav mnogo: Q., Suet., centum docta consilia Pl., centum puer artium H. v sto in sto umetnostih izvežban, centum clavibus servari H. = prav skrbno, non mihi si linguae centum sint oraque centum V.

cien sto

cien mil sto tisoč
se lo he dicho cien veces tisočkrat sem mu to rekel

ciento sto

número ciento stotica; pop stranišče
el tanto por ciento odstotek
cinco por ciento (5 por %) 5%
cientos y cientos na stotine in stotine

einhundert sto, en sto

hecto- [héktə] predpona
sto

hundert sto; figurativ na stotine; 5 von hundert 5 odstotkov; mit hundert (fahren) 100 km na uro; an die hundert okoli sto; ein paar hundert nekaj sto

hundred¹ [hʌ́ndrəd] pridevnik
sto

to have a hundred things to do imeti dela čez glavo
a hundred and one things ogromno stvari

míza ž (vulg. lat. mesa) sto, stol, astal, sofra: jedilna miza
trpeza; nizka miza
sinija: operacijska miza; delovna miza
tezga, sto za rad; pisalna miza
pisaći sto; zelena, komandna; pogrniti -o
postaviti sto, prostrijeti (-re-) sto; streči pri -i
posluživati kod stola; pospraviti -o
raspremiti sto; sedeti pri -i
sjediti, sjedjeti (sede-) za stolom; poklicati vino na -o
poručiti vino

stȍtina ž
1. stotina: ljudi dolaze na -e; oni odlaze -ama u partizane v partizane jih odhaja sto in sto
2. sto: dvije, dve -e
3. stotica: za deseticama dolaze -e

sútă -e num. f sto
□ cinci la sută pet odstotkov

trecentī -ae -a (trēs in centum) tristo: nummi Pl., milia Cat., ad trecentos fortissimos viros trucidavit Ci., centum Coranus et ducenta Mancinus, trecenta debet Titius Mart. 100.000, 200.000, 300.000 sestercijev; sinekdoha (kot okroglo, zelo veliko število število) = sto, tisoč, nešteto, nešteti, neštevilni, brezštevilni: causae, versūs, verba Pl., amici Cat., trecentae Pirithoum cohibent catenae H., cedunt petunt trecenti Pl.

сотенка f sto; stotak

сотня f sto; stotica; stotak; (gov.) množina; voj. enota; (predrev.) črna sotnja (reakcionarna ruska politična organizacija)

canchero

A) m

1. pog. bolezen, tegoba:
ti pigliasse un canchero! da bi te hudič!

2. nadležna misel, fiksna ideja

3. pren. pog. nadležnež, sitnež

B) inter. presneto!, sto hudičev!

centaine [sɑ̃tɛn] féminin stotina, kakih sto; starost sto let

à la centaine, par centaines na stotine, v velikem številu
arriver à la centaine doseči starost sto let

centēnārius 3 (centēnus) sto vsebujoč, iz sto sestavljen: grex Varr., numerus Varr., Aug., pondera Plin. stoti, ballistae Luc. ap. Non. stofuntni metalni kamni, lapis Vitr. stofuntnik, fistula Vitr., Front. katere pločevina je pred krivino široka 100 palcev, formae Lamp. oblike denarja, vredne po 100 zlatov, rosa Tert. stolistnica, cena Tert., P. F. za 100 asov, centenario contiguus Amm. skoraj 100 let star, centenariam transgredi aetatem Hier. dočakati starost 100 let, infantes centenarii Arn. storoki ali stoglavi, libertus Icti. ki ima 100000 sestercev premoženja. Subst.

1. centēnārium -iī, n (sc. pondus) stot: Isid.

2. centēnāriī -ōrum, m
a) uradniki, ki imajo 100000 sestercev letne plače: Cod. Th.
b) = centuriones: Veg.

centēnī -ae, gen. centēnûm, num. distributivum (centum) po sto, večkrat sto, vsakokrat sto: latae pedum centenûm quinquagenûm Varr. fr., deciens centena milia Ci. = 1000000, decies centena (sc. milia) dedisses huic parco H., viciens centena milia pasuum C. = 2000 milj, centeni ex singulis pagis T. Redkeje sg. centēnus 3 stokraten, stoteren: centenāque arbore fluctum verberat V. s sto vesli, c. vulnus Sil., guttur Pers., iudex (= centumvir) Stat., consul Mart., dignitas Icti. čin centenarijev (gl. centēnārius), reditus Ven. Od tod subst.

1. centēna -ae, f (sc. dignitas) = centena dignitas: Cod. Th.

2. centēnum -ī, n = secāle ker stoterno rodi: Isid.

centennal, e, aux [sɑ̃tenal, no] adjectif ponavljajoč se vsakih sto let

centesimal stodelen, na sto delov razdeljen