-
potr̀čati -čīm zbežati, steči: potrčati za kim; svi potrčaše preko livade
-
precipitare
A) v. tr. (pres. precipito)
1. strmoglaviti; prevrniti, prevračati
2. pren. pretirano pohiteti (s, z); prenagliti se
3. glasba (pretirano) pospešiti, pospeševati:
precipitare una decisione prenagljeno se odločiti
B) v. intr.
1. strmoglaviti, strmoglavljati
2. pren. zapasti v bedo; propasti, propadati; ugonobiti se, obubožati
3. prehitevati se:
gli eventi precipitano dogodki se prehitevajo
4. kem. precipitirati; sedimentirati, usedati se, oboriti se
C) ➞ precipitarsi v. rifl. (pres. mi precipito)
1. vreči, metati se (z višine)
2. steči, naglo se podati; pohiteti:
precipitarsi a casa steči domov
-
prikrásti -krádem
I. prikrasti, nakrasti, krađom, steči: vse je prikradel, kar ima
II. prikrasti se
1. prikrasti se, došunjati se, kradom se približiti: prikrasti se v hišo
2. prokrasti se: v oči so se ji prikradle solze
-
prō-ripiō -ere -ripuī -reptum (prō in rapere)
1. iztrgati in privleči, siloma (s silo) potegniti iz(med) koga, česa: repente hominem proripi iussit Ci., proripere pedes O. pridirjati, priskak(lj)ati iz česa; metaf.: ne virilis cultus (sc. Achillem) in caedem proriperet H. da bi ga ne vabila v bitko.
2. refl. se proripere priteči, pridirjati iz česa, steči, oddirjati, planiti: Sen. ph., Ap. idr., se subito proripiunt C.; z abl.: Suet., Val. Fl. idr., se domo L., se portā foras C.; s praep.: se ex curiā Ci., S., se e manibus sacrificantium L. se iztrgati, se a vestibulo templi L., se in publicum L., se in proximam silvam Suet.; z dat.: se custodibus T. ubežati stražnikom; pesn.: quae libido non se proripiet? Ci. ne bo izbruhnila?
-
rennen (rannte, gerannt) teči, dirjati, beginnen: steči, weg: oddirjati; dauernd (ins Kino/zum Arzt) rennen stalno letati/tekati (v kino/k zdravniku); jemanden über den Haufen rennen prekucniti/podreti na tla; sich die Füße wund rennen obrusiti si pete; an/gegen etwas rennen zaleteti se v, figurativ zaleteti/zaletavati se v; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; einen Gegenstand in etwas: zadreti v (sich si)
-
spuntare3 v. intr. (pres. spunto) mehan. steči
-
stŕkati str̂čēm steči, pohiteti: -o, kaduno, otvori mi vrata ... strka kada pa otvori vrata
-
sweep past neprehodni glagol
steči, švigniti mimo
a car swept past avto je švignil mimo
-
šȉbnuti -nēm
1. udariti s šibo
2. udariti: ledeni zrak šibnu ga kapima vode
3. brizgniti: mlazevi su šibnuli iz zemlje
4. ekspr. steči, naglo oditi: oni šibnu kud koji u proševinu
5. zažvižgati: nekoliko kuršuma šibnuše oko njega
6. šibnuti koga okom ostro pogledati koga
-
tŕknuti tȓknēm ekspr. steči, skočiti: trknuti do prijatelja po jednu knjigu
-
ustr̀čati -čīm
I. steči: ustrčati uz stepenice
II. ustrčati se začeti nemirno tekati sem ter tja: Eva se ustrčala, a Marjana dalje stoji kao uzeta
-
volare1
A) v. intr. (pres. volo)
1. leteti:
non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
volere o volare zlepa ali zgrda
2. ekst. leteti (letalo):
volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
volare sulla città leteti nad mestom
3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)
4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
volano gli schiaffi letijo klofute
5. ekst. pasti, padati:
volar giù pog. pasti (z višine)
6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
volare al cielo, in cielo evfemistično umreti
7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti
8. pren. širiti se:
volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust
9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost
10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
il tempo vola čas beži
11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)
B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče)
-
ви́бігти -біжу док., stêči |ven| stêčem dov.
-
высыпать, высыпать izsipavati, izsuti; (gov.) steči, pohiteti;
народ высыпал на улицу ljudstvo se je usulo na ulico;
корь высыпала ošpice so se izpahnile;
у него высыпало на теле po telesu je dobil izpuščaje;
-
забегать2 začeti teči, steči;
-
піти́ піду́ док., íti grém nedov., dov., odíti -ídem dov., stêči stêčem dov.
-
побежать steči, spustiti se v tek, odhiteti
-
побі́гти -біжу́ док., stêči stêčem dov.
-
помчаться odhiteti, steči
-
потечь začeti teči, steči