Franja

mújati se -am se truditi se, starati se, naprezati se, nastojavati: zelo se muja, da bi pravočasno naredil

olden [óuldən]

1. pridevnik
britanska angleščina, arhaično star, daven

2. neprehodni glagol
britanska angleščina starati se

prizadévati -am
1. pogađati: hude besede ga prizadevajo; nehvaležnost ga zelo prizadeva
2. prouzrokovati, pričinjavati: prizadevati komu hude skrbi
3. prizadevati si truditi se, starati se: veliko si prizadevaš, a le eno je potrebno
4. težiti, nastojati, naprezati se: prizadevati si za čim večjo popolnost

senēscō -ere, senuī (incoh. k senēre)

1. ostare(va)ti, (po)starati se: PLIN., VAL. MAX., SUET., AUG. idr., tempora labuntur tacitisque senescimus annis O., senescendum fore tantum terrarum vel sine proelio obeunti CU., arbores quo magis senescunt, hoc maturius ferunt PLIN.; gerundiv nam. pt. pr.: longissimum spatium senescendorum hominum VARR.

2. metaf.
a) (pred časom) (o)stareti, (po)starati se, (za)hirati, (s)hirati, (s)hujšati, (z)medleti ipd.: COL. idr., otio tam diutino L., dis hominibusque accusandis L. medleti od obtožb bogov ..., amore habendi H., quodam inani circa voces studio Q., ne desiderio senescant (sc. agni) VARR., senescens equus H.
b) (o)slabeti, oslabe(va)ti, o(b)nemoči, omagati (omagovati), obnemagati, (o)pešati, pojemati (pojemovati, pojemavati), (s)hirati, giniti (ginevati), (z)manjšati se, propasti (propadati), izgubiti (izgubljati) moč, veljavo: VARR., LUCR., PLIN. IUN., SIL., T., VELL. idr., cum ... Atheniensium ... opes senescere, contra Lacedaemoniorum crescere videret N., senescit Hannibalis vis L., senescere dilatione belli vires suae videbantur L., senescunt vires S. FR., sensim sine sensu senescit aetas CI., neu senescere bellum ... sineret L. da bi vojno vojevali leno (mlačno), da bi se ... leno (mlačno) vojskovali, senescere igitur civitatem otio ratus L., prope senescente Graeciā CI., ne cunctando senescerent consilia L. da se ne bi izjalovili, continua messe senescit ager O., arbores hiemali tempore cum luna simul senescentes CI., hiems senescens CI., luna senescens (naspr. crescens) CI., senescere eos (sc. uniones) putant PLIN. da obledijo, omni in salem caseo senescente PLIN. ker prehaja ... v sol, coma senescens DOMITIANUS AP. SUET. izpadajoči.

skrbéti -im, skrbi -ite, skrbel -ela
1. brinuti se, voditi brigu o kom, o čem, za koga, za kaj: skrbeti za otroka, za red v hiši
2. starati se: skrbeti za bolnika
starati se o bolesniku
3. zadavati brigu, zabrinjavati: nekaj me skrbi; otroci me skrbijo

stȁrjeti -rīm (ijek.), stȁreti -rīm (ek.) starati se, stareti

trudíti trudim, trudi -ite, trudil -ila
I. umarati, zamarati: truditi konja
II. truditi se truditi se, naprezati se, starati se: trudil se je zaspati; truditi se z vzgojo otrok
truditi se oko odgoja djece, dece

veterāscō -ere -āvī (—) (vetus) (po)starati se: ita ut eorum per quadraginta anno nec vestimenta veterascerent nec calceamenta tererentur Ambr.

vetustēscō -ere (vetustus) posta(ja)ti star, (po)starati se, (o)stareti: quoniam vina celerius vetustescunt, quae fumo quodam genere praecoquem maturitatem trahunt Col. — Soobl. vetustīscō -ere: dicemus quae vetustate deteriora fiunt vetustiscere, inveterascere quae meliora Nigidius ap. Non.

vetustō -āre (—) -ātus (vetustus) staríti, starati, delati koga starega, kaj staro; pass. posta(ja)ti star, (po)starati se, (o)stareti: vetustatum magis operabitur (sc. medicamentum) Th. Prisc., fortasse utendo vetustabitur (sc. tunica) Boet.

ветшать starati se; začeti razpadati

матереть v zrela leta prihajati; starati se; močan postajati

стареть starati se; zastarevati

стариться starati se, stareti

ста́рі́тися ста́рі́юся недок., stárati se -am se nedov.

brígati -am
I. ticati se, brigati: kaj to tebe briga
što se to tebe tiče; to me nič ne briga; briga jih, če vse propade
baš ih boli ako sve propadne; brigate me vsi skupaj
marim ja za vas kao za lanjski snijeg; pišam ja na sve vas
II. brigati se za kaj
1. brinuti o čemu, starati se o čemu: za živino se briga hlapec
2. brinuti se za: ne brigam se za tvoje težave; za nobeno reč se ne briga
3. interesirati se, interesovati se: brigati se za najnovejše dosežke v znanosti

čúvati -am
I.
1. čuvati: čuvati gozd pred požarom; čuvati kaj kot punčico svojega očesa; čuvati javni red in mir
2. nadgledati, starati se da se komu, čemu što ne dogodi: čuvati sosedovega otroka
II. čuvati se čuvati se, paziti se: čuvati se hudobnih ljudi

īn-senēscō -ere -senuī (po)starati se pri (ob) čem: libris insenuit H., nostris malis te insenuisse credibile est O., iisdem negotiis i. T., singulis actionum partibus Q.

vardévati -am (stvnj. wara) njegovati, brinuti se, starati se o čemu: vardevati otroke, živino

âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
à mon âge v, pri moji starosti
à notre âge v našem času, dandanes
à la fleur de l'âge v najboljših letih
d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
hors d'âge zastarel
le bel âge mladost
bas, jeune âge otroška, mlada leta
grand âge visoka starost
Moyen Age srednji vek
président masculin d'âge starostni predsednik
retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
âge limite starostna meja
âge moyen poprečna starost
âge mûr, viril zrela, moška leta
âge nubile za možitev godna starost
âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
âge de puberté pubertetna doba
âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
avoir passé l'âge de biti prestar za
cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
il faut être de son âge treba je biti sodoben
être du même âge biti istih let, iste starosti
être avancé en âge biti že v letih
il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
être entre deux âges biti v srednjih letih
quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
prendre de l'âge starati se