Franja

Stichus -ī, m Stíh(us)

1. ime sužnja in naslov Plavtove komedije: Pl.

2. izmišljeno ime sužnja: Dig., G.

strain¹ [stréin] samostalnik
pritisk, vlek, poteg, natezanje, napetost, moč; obremenjenost; (pre)napenjanje, prizadevanje, trud, teženje; obremenitev, breme, napor; izpah, izvin
tehnično deformacija, poklina, razpoka, lom; izbruh, ploha (besedi), tirada, ton, stil, način izražanja
(često množina) zvoki, melodije; stih, verz, odstavek; razpoloženje; (redko) višek, stopnja

on the strain v napetosti
under a strain zdelan, živčno uničen, pri kraju z živci
without strain brez truda
the strain of modern life napeto sodobno življenje
a humorous strain šaljiv ton
martial strains bojevite melodije, vojaška muzika
strains of obscenity ploha (izbruh) nespodobnih besed
the strain on the rope napetost, nategnjenost vrvi
the strain of my responsibility breme moje odgovornosti
to the strains of the national anthem ob zvokih narodne himne
to be in a philosophizing strain biti v razpoloženju za filozofiranje
it is a strain pogovorno to človeka zdela
she is a great strain on my resources ona je veliko breme za moje finance
all his senses were on the strain vsi čuti so mu bili skrajno napeti
he has a strain in his leg nogo ima izpahnjeno
she spoke of him in lofty strains govorila je o njem v samih superlativih
to impose a strain on a machine preobremeniti stroj, preveč zahtevati od stroja
he is suffering from strain bolan je od pretiranega dela

vers¹ [vɛr] masculin stih, verz; pluriel pesništvo, poezija, pesmi

vers blancs pluriel stihi brez rime
vers libres prosti stihi (različnih mer)
aimer les vers ljubiti poezijo
faire des vers pesniti
vers boiteux šepav stih

vers -uri n verz, stih

verse¹ [və:s] samostalnik
stih, verz; kitica, strofa; pesništvo, poezija
cerkev vrstica (iz biblije)
(edninska konstrukcija) stihi

in verse v stihih
blank verse blankverz, neriman stih
verse monger rimar, rimač, pesnikun
a poem of 5 verses pesem s petimi kiticami
to cap verses povezati stihe tako, da je zadnja črka predhodnega stiha tudi začetna črka naslednjega stiha
to give chapter and verse for navesti točne podatke o delu, iz katerega je vzet citat (navedek)
to quote a few verses from Byron citirati nekaj verzov iz Byrona

vērso³ m

1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis

3. relig. vrstica (iz svete knjige)

4. ptičji glas; ekst. živalski glas

5. klic; krik

6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga

7. usmeritev (dlak, vlaken)

8. fiz. smer (vektorjev)

9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati

verso moški spol stih, verz; pesem; stih iz biblije

verso agudo, verso llano moški, ženski stih
verso alejandrino aleksandrinec
verso blanco blankverz
verso dactílico, trocaico, yámbico, espondaico daktilski, trohejski, jambski, spondejski stih
verso esdrújulo stih, ki se končuje z daktilom
verso libre, verso suelto neriman stih, blankverz
en verso v pesniški obliki, v vezani besedi
compañia de verso igralska družina
el verso corre verz je tekoč

versus³ (stlat. vorsus) -ūs, m (vertere, vortere, versus, vorsus = obračanje zemlje pri oranju; po drugih iz pt. pf. versus 3 glag. verrere vleči, brazditi; versus, vorsus torej = brazda)

1. kot agr. t.t.
a) brazda, razor: Col., Plin.
b) poljska mera = 10 desetčeveljskih palic ali 100 kvadratnih čevljev = gr. πλέϑρον: Varr.

2. obrat, plesni korak, stòp, korak, stopinja, stopaj pri plesu: Pl.

3. vrsta, red: Plin. idr., in versum distulit ulmos V., navem sedecim versūs remorum agebant L., navem triplici versu impellunt V. troveslačo.

4. vrsta, vrstica (v knjigi, na listu idr.): L., Sil., Plin. iun., Q. idr., litterae paucorum versuum Ci., primi versūs (sc. epistulae) Ci., versus primus (sc. legis) Ci., eorum vitas multis milibus versuum scriptores ante nos explicarunt N., magnum numerum versuum ediscere dicuntur C.

5. vrsta, vrstica v pesmi, stih, verz (starejše granes), v pl. tudi = pesem, pesmi, pesnitve, pesništvo: Varr., Aus., Amm. idr., de Domitio dixit versum Graecum Ci., versus Fescenninus L., belle facere ad versum Sen. ph. lepo iti v verz, versūs hexametri, heroi Ci., versūs facere S., Ci., H., dicere versūs V., Q., versūs dictare H. narekovati (sužnju pisarju); od tod = pesniti, versūs legere O., versibus persequi aliquid Ci., quod epigramma fecisset … alternis versibus longiusculis Ci. v heksametrih in pentametrih = v (elegičnih) distihih (v šestomerih in petomerih = v (elegičnih) dvostihih), inter se iocularia versibus fundere L., explere numeros et conficere versūs Ci. držati takt in ravnati se po (pevčevem) verzu = pevca prav spremljati, minorem gloriae fructum ex Graecis versibus percipere quam ex Latinis Ci.; metaf. pl. versūs Plin. slavčevo petje.

vêrz m (lat. versus) vers, stih

вірш -а ч., vêrz -a m., stíh -a m., pésem -smi ž.

bisillabo

A) agg. dvozložen, bisilabičen

B) m dvozložna beseda; dvozložni stih

enjambement [ɑ̃žɑ̃bmɑ̃] masculin seganje stavka iz stiha v stih

enjamber [ɑ̃žɑ̃be] verbe transitif prekoračiti, preskočiti; stopiti čez, napraviti korak čez; verbe intransitif delati velike korake; (stih) segati v naslednji stih; moleti iz (balkon); posegati, seči (sur v, na)

enjamber un cheval zajahati konja
enjamber un obstacle preskočiti oviro
enjamber deux marches à la fois preskočiti dve stopnici naenkrat
enjamber les convenances ne gledati, ne se ozirati na lepo vedenje
le pont enjambe la rivière most se vzpenja nad reko
enjamber sur le champ du voisin segati na sosedovo polje (njivo)

hērōus 3 (gr. ἡρῷος)

1. herojski, junaški: labores Stat.; kot subst. hērōum -ī, n
a) spomenik junaka ali odličnega moža: Plin.
b) bot. zlatoglav: Plin.

2. kot gram. t. t. junaški = epski: pes Ci., O. idr., stopica epskega verza (heksametra), daktil, versus Ci., O., Q. epski verz = heksameter, carmen Pr., Q.; subst. hērōus -ī, m (sc. versus) epski verz, — stih: lascivus in herois (= v Metamorfozah) quoque Ovidius Q., sevērus herois Mart., experire se heroo Plin. iun. v epskem stihu.

monomètre [-mɛtrə] masculin mqnometer; enostopični stih v metriki

pentasillabo

A) m lit. peterozložni stih

B) agg. lit. peterozložen

petérec -rca m peterac, stih od pet slogova

quaternario

A) agg. (m pl. -ri)

1. četveren:
verso quaternario lit. štirizložni stih

2. geol. kvaternaren, neozojski

B) m (pl. -ri)

1. lit. štirizložni stih

2. geol. kvaternar, neozoik

quinario

A) agg. (m pl. -ri) lit. peterozložen

B) m (pl. -ri) lit. peterozložni stih

rep² [rep] samostalnik šola, sleng
(= repetition) na pamet naučen stih ipd.