Franja

sprejemni stavek moški spol die Aufnahmeanweisung

tipski stavek moški spol avtomatska obdelava podatkov die Typanweisung

veliki stavek stalna zveza
jezikoslovje (o stavku) ▸ körmondat

vprašalni stavek moški spol der Fragesatz, Interrogativsatz
besedni red v vprašalnem stavku die Fragestellung

vzklični stavek moški spol der Ausrufesatz

zaznambni stavek moški spol die Merkanweisung

želelni stavek moški spol der Wunschsatz

ájet m (t. ajet, ar.) stavek, vrsta, citat iz korana

Anweisung, die, (-, -en)

1. navodilo, naročilo, EDV: stavek

2. dajanje navodil

3. (Geldanweisung) nakazilo, (Anweisungsschein) nakaznica

4. (Zuweisung) dodelitev; Forstwesen (Hiebsanweisung) odkazilo

cláusula ženski spol klavzula, pristavek; stavek, perioda; mesto v knjigi; rek, fraza

complexiō -ōnis, f (complectī)

1. obseganje, objem, oklepanje, sklop, zveza: complexiones et copulationes … atomorum inter se Ci., signifer obliquā complexione circumdatus Ap.

2. pren.
a) povzetje in zveza (sestava) besed = α) rek, izrek, stavek: mira verborum c. Ci. β) sestavek, perioda: longissima est … complexio verborum Ci., nec acervatim multa frequentans unā complexione devinciet Ci.
b) pripovedovanje, pripoved: brevis c. totius negotii Ci.
c) obseg, skupek, vsebina: cumulata (popolni) bonorum c. Ci.
č) fil. α) povzetje dokazovanja, zaključek: Ci. (De inventione I, 67 in 73), Corn., Q. (V, 5 et 9). β) = δίλημμα, dvorèk, dvojni razsodek, dilema: Ci. (De inventione I, 44).
d) ret. povzetje, povzetek: Corn. (IV, 20).
e) gram. stapljanje zlogov: Q. (I, 17).

composición ženski spol sestava; mešanica, zmes, spojina; skladba, kompozicija; spis, šolska naloga; stavek; spodobnost, nravnost

composición con los acreedores poravnava z upniki
sin composición pristen, neponarejen
hacer composición de lugar natančno pretehtati vsa sredstva in okolnosti pri nekem poslu

composing [kəmpóuziŋ]

1. samostalnik
sestavljanje; komponiranje; stavek

2. pridevnik
pomirjevalen

composing draught uspavalni napitek

composition [kɔ̃pozisjɔ̃] féminin

1. sestavljanje, sestava, sestav; zmes

2. sestavek, (šolska) naloga

3. skladba

4. poravnava; militaire kapitulacija

5. stavek (pri tisku), stavljanje (črk)

composition du programme sestava sporeda
composition mécanique (typographie) strojni stavek
composition à la main, manuelle ročni stavek
atelier masculin de composition stavnica
amener quelqu'un à composition pripraviti koga, da popusti v svojih zahtevah za dosego kompromisa
entrer en composition začeti poravnavo
être de bonne composition biti prilagodljiv, popustljiv

comprehēnsiō -ōnis, f (comprehendere)

I.

1. povzetje, povzemanje, zveza, spajanje, spoj: consequentium rerum cum primis coniunctio et c. Ci., grandes erant verbis, comprehensione (ali compressione) rerum breves Ci.

2. met. ret.
a) sestavje, perioda, rek, stavek: comprehensio et ambitus verborum, si sic περίοδον appellari placet Ci. (prim. Q. IX, 4, 124), spiritu verborum comprehensio terminatur Ci., verba comprehensione devincire Ci.
b) izražanje, izraz, slog: universa c. et species orationis Ci., certa quaedam sententiae c. Q.

— II.

1. prijem, (p)otip, dotik: ingressus, cursus, … sessio, comprehensio Ci.

2. occ. sovražno prijetje, ujetje, zapor: sontium Ci., comprehensione capieris Vulg.

3. pren. fil. doumevanje, razumevanje, pojmovanje: mens amplectitur cognitionem et istam κατάληψιν, quam comprehensionem dicemus Ci., certissima rerum c. Sen. ph.; met. pojem: complecti omnia unā comprehensione Ci., cogitationes comprehensionesque rerum Ci.

conséquent, e [kɔ̃sekɑ̃, t] adjectif dosleden; familier važen; masculin stavek, ki sledi

conséquent à ustrezno
par conséquent torej, potemtakem, zato
être conséquent dans ses actions biti dosleden v svojih dejanjih

costrutto m

1. jezik stava besed; stavek; izraz

2. ekst. smisel:
chiacchiere senza costrutto brezsmiselno čvekanje

3. pren. korist; prid:
attività senza costrutto jalovo početje
cavare costrutto da qcs. od česa imeti, izvleči korist

culegár -e n tipogr. stavek

discurso moški spol razsodnost; (po)govor; razprava, študija; stavek; potek življenja, doba

pronunciar un discurso imeti govor
discursos pl duševne sposobnosti

distinctiō -ōnis, f (distinguere)

I. act.

1. razločevanje, razlikovanje: facilis est d. ingenui et inliberalis ioci Ci., harum rerum facilis est et expedita d. Ci., ergo est lex iustorum iniustorumque d. Ci., veri a falso distinctio Ci., d. quaestionum Q., pugnantium sententiarum Plin. iun.; pl. distinctiones dlakocepstvo: Sen. ph.

2. occ. (ret.)
a) različna raba iste besede v različnih sklonih in spolih: eiusdem verbi crebrius positi quaedam distinctio Ci.
b) razlikovanje navidezno enakih pojmov ali navidezno nasprotnih misli: Q. (IX, 3, 65).
c) protistava nasprotnih (protivnih) misli: Q. (IX, 3, 82).

— II. pass.

1. razloček, razlika, različnost: lunae siderumque omnium d. Ci. raznobarvnost (nekateri: ločene [posebne] poti), modo intellegatur, quae sit causarum distinctio et dissimilitudo Ci., nulla in visis d. Ci., volucrum prima d. pedibus maxime constat Plin., cum distinctione Dig., pro rerum et hominum distinctione Amm.; poseb. različnost tonov raznih glasov ali glasbil, barvitost tona: sonorum Ci., distinctio et vocis genera permulta Ci.

2. occ. (gram. in ret.)
a) predah, premolk (v govoru): Ci. (De orat. III, 48, 186), Q. (XI, 3, 37 in 47).
b) ločilo, poseb. pika, interpunkcija: Don.
c) posamezni stavek ali rek (v govoru), sestavje, perioda: epistulae distinctiones colligere Ambr.

3. okras, dika: d. honosque civitatis Plin.