-
mittendrin sredi; v osrčju; prav v sredini
-
nasred predl. z rod. sredi: nasred sobe, srca; nasred sredine čisto na sredi
-
posred (ijek., ek.) predl. z rod. sredi: posred srca sredi srca; on je stajao posred sobe; granata je pala posred kolone; posred srede čisto na sredini
-
prekòsred (ijek., ek.) predl. z rod. sredi: vezan za vrat i prekosred tijela
-
príntre prep. sredi, med, skozi
-
sred predl. z rod. sredi: sred objeda; sred polja
-
usred (ijek., ek.) predl. z rod. sredi: usred sela, grada, srca, rada
-
посреди na sredi; sredi
-
про́між прийм., mèd predl., srédi predl.
-
се́ред прийм., srédi predl., mèd predl.
-
caesura [sizjúərə] samostalnik
cezura, odmor sredi stopice
-
ferronnière [-njɛr] féminin dragulj, ki ga ženske nosijo sredi čela
-
glorieta ženski spol (vrtna) uta; okrogel trg; gladek prostor sredi vrta
-
inter-cīdō1 -ere -cīdī -cīsum (inter, caedere)
1. po sredi (čez pol) (pre)rezati, prebosti (prebadati), prekopa(va)ti: intercisae venae T., hostiam i. Macr., venas fontis cuniculis i. Hirt. odkopa(va)ti, planitiem Plin., aedes Icti. ali pontem L. podreti, montem Ci., Isthmon Q., iugum Hirt., iugum valle a castris intercisum Hirt. ločen z … = insula ab Italiā freto intercisa Sen. ph., colles intercisi vallibus Hirt. presekani, prekrižani, quā (securiculā) intercidantur radices Plin., et sententias intercidere (razkosa(va)ti) et verba corrupte pronuntiare Gell., intercisi dies Varr., Macr., Cl. (dnevi, o katerih se zjutraj in zvečer ne smejo opravljati javni posli).
2. iz kake celote sem ter tja dele izrez(ov)ati: arundinetum Col.; poseb. liste iz kake računske knjige izrezati in jo tako poneveriti: commentarios Plin. iun., rationes dominicas Ulp. (Dig.).
-
inter-sistō -ere -stitī
1. v sredi obstati, ustaviti (ustavljati) se, (pre)nehati, premolkniti, umolkniti: (o govorniku in govoru) Q.; impers.: quasi intersistatur Q., ubi clausulis intersistatur Q.
2. vmes stopiti: Vulg.
-
jajàrica ž
1. velikonočna potica s pirhom v sredi
2. ljubiteljica jajc, jajčnih jedi
-
medietās -ātis, f (medius)
1. sreda, sredina = mesto v sredi; najprej pri Ci. kot prevod za gr. μεσότης; potem pri poznih piscih: Macr., Amm., Tert., sub ipsa medietate narium Lact., m. totius loci Ap.; meton. pol, polovica: debiti Cod. I., hereditatis Amm., arboris, sulci Pall., agro ex medietate (na pol) sublato Eutr.
2. metaf. sred(in)a, srednja pot: Arn., hinc et medietates easdem virtutes ac summitates vocat, non solum quod careant redundantia et egestate, sed quod in meditullio quodam vitiorum sitae sint Ap., medietatem quandam sequi Icti.
-
mediō -āre (—) -ātus (medius)
I. trans. po sredi razdeliti, razpoloviti (razpolavljati): die mediato Aug. ob polovici dneva. —
II. intr. pt. pr. mediāns -antis
1. razpolavljajoč se, napol: die festo mediante Vulg. ko je bil praznik napol pretekel, ko je bila polovica praznika mimo, Iunio mediante Pall.
2. vmes (na)stopajoč, se pojavljajoč: odio mediante Cl., affectu mediante Sid.
-
Mesēnē -ēs, f (Μεσήνη) Meséna = „dežela v sredi“, ime večjega dela Babilonije, ki jo je kraljevi kanal južno ob medijskem zidu spremenil v otok: Plin., Amm.
-
mesoleucos -ī, (gr. μεσόλευκος) „na sredi bel“
1. m (sc. lapis) mezolévk, nam neznan dragulj: Plin.
2. f (sc. herba) bot. verjetno belo lisasta (prižasta) mrtva kopriva (Lamium striatum Linn.): Plin.