Franja

mâncá mănânc vt.

1. (po)jesti
□ a mânca pe săturate najesti se

2. razjedati

3. srbeti

picar [c/qu] zbosti, kljuvati, kavsniti; sekati (meso); ugrizniti; prijeti; srbeti, peči; spodbosti; ujahati; iztepati; otesati; žaliti; (raz)dražiti; črpati; žgati, peči (sonce); ploskati; (po)trkati

picar el billete preluknjati vozovnico
picar los ojos (a) komu oči izkljuvati
picar la vena kri puščati
le pican los celos ljubosumnost mu ne da miru
picar más alto staviti večje zahteve
picar a la puerta potrkati na vrata
picar con las manos ploskati
picar con los pies z nogami topotati, cepetati
picar (en la garganta) praskati (v grlu)
picar en la música diletantsko se baviti z glasbo
picar en valiente hrabrega se delati
picar en viejo star postati
picar en todo vihrav biti
el sol pica sonce žge
ya va picando el frío mraz se stopnjuje
picarse postati izjeden od moljev; cikati (vino); čutiti se užaljenega; domišljati si
picarse con spreti se z
picarse de (ser) sabio domišljati se na svojo učenost
quien se pica, ajos come kogar srbi, naj se praska!

prickle² [prikl]

1. prehodni glagol
zbosti, zbadati

2. neprehodni glagol
ščemeti, srbeti

prudere^* v. intr. (pres. prudo) srbeti:
mi sento prudere la lingua srbi me jezik
mi sento prudere le mani srbijo me roke, zasrbelo me je v rokah
toccare qcn. dove gli prude komu stopiti na žulj, dotakniti se ga na občutljivem mestu

prūriō -īre (prim. pruīna)

1. srbeti: frons prurit Cels., angulus ocelli prurit Iuv.

2. metaf.
a) srbeti koga kaj = hoteti srbeti koga = α) o udih = skominati koga po tepežu (udarci), hoteti biti tepen: malae an dentes tibi pruriunt? Pl. ali jih hočeš dobiti po licih ali po zobeh? β) bati se tepeža (udarcev): dentes (scapulae) pruriunt Pl., dorsus totus prurit Pl. γ) netiti se, goreti = zmeden biti: caput prurit Pl.
b) o človeku = imeti srbečico α) = skominati koga po polteni nasladi (poltenem razkošju), biti pohoten (hotljiv), biti razkošen: Pl., Iuv., Mart. idr., cum matre et sorore prurit Cat.; metaf. o stvareh: Cael., carmina pruriant Mart., quod pruriat (pohotnost) incitare Cat., prurire opusculum Sulpitiae Aus.; z acc. neutr. nam. adv.: tam blandum prurit Mart. β) hlepeti po čem, stremeti za čim, želeti si česa: vitulus prurit in pugnam Mart.

svr̀bjeti svr̀bī, svŕbjeti svŕbī (ijek.), svr̀beti svr̀bi, svŕbeti svŕbi (ek.) srbeti: gdje koga svrbi, tu se i češe; svrbi ga jezik, ruka; svrbe ga leđa; ne češi se gdje te ne svrbi

tickle [tikl]

1. samostalnik
ščeget(anje), žgečkanje, draženje, draž; srbenje
(kriket) rahel dotik žoge s kijem
britanska angleščina, sleng tatinski plen

2. pridevnik
zastarelo negotov, nezanesljiv, majav, spremenljiv

3. prehodni glagol
ščegetati, žgečkati, dražiti; prijetno vzburiti
figurativno prijati, biti všeč, goditi; zabavati, razvedriti; laskati; loviti (postrvi) z rokami
zastarelo jeziti, izzivati
neprehodni glagol
ščegetati, srbeti, biti ščegetljiv

tickled pink sleng ves iz sebe od veselja
my back (my nose) tickles hrbet (nos) me srbi
I was tickled at the proposal bil sem polaskan ob predlogu
it tickled my curiosity to je dražilo, zbudilo mojo radovednost
it tickled his vanity to je godilo njegovi ničemrnosti
that will tickle him to mu bo všeč
to tickle the palate dražiti nebo v ustih, zbujati tek
to be tickled (nadvse) se zabavati
to tickle s.o.'s palm, to tickle s.o. in the palm pogovorno, figurativno podkupiti koga; dati komu napitnino
to tickle the soles of s.o.'s fect ščegetati koga po podplatih

tingle [tiŋgl]

1. samostalnik
zvenenje, šumenje (v ušesu); zbadanje; ščemenje; mravljinci (v životu); srbenje pikanje; skelenje; drhtenje, tresenje nervozno vznemirjenje

2. neprehodni glagol
zveneti v ušesih, šumeti; ščemeti; bosti, zbadati; srbeti, pikati; skeleti (with od)
drhteti, tresti se, biti živčno vznemirjen
figurativno biti nabit (with z)
prehodni glagol
povzročiti zvenenje, šumenje, srbenje

my ears are tingling v ušesih mi šumi
the story tingles with interest zgodba je napeto zanimiva

verminō -āre in dep. verminor -ārī (vermis)

1. imeti gliste, biti glistav: Sen. ph.

2. metaf.
a) srbeti: verminat auris Mart., si (sc. podagra) minus verminatur Sen. ph., verminantia membra Arn.
b) biti v porodnih bolečinah, biti na porodu, imeti popadke: verminatur, parturit Pomp. ap. Non.

зудеть

1. srbeti, ščemeti; (pren.) hrepeneti, želeti;

2. brenčati; (pren.) sitnariti

зудить

1. srbeti;

2. brenčati; (pren.) sitnariti

свербеть srbeti

свербі́ти -би́ть недок., srbéti -í nedov., v 3. os.

чесаться česati se, praskati se; srbeti;
у него руки чешутся roke ga srbe;
у него язык чешется jezik ga srbi

boleti glagol
1. (o telesni bolečini) ▸ fáj, fájdalmat okozBila je tako zabavna, da naju je bolel trebuh od smeha. ▸ Olyan szórakoztató volt, hogy fájt a hasunk a nevetéstől.
Telefonsko slušalko je oklepala tako krčevito, da so jo boleli prsti. ▸ Olyan erősen szorította a telefonkagylót, hogy ujjai belesajdultak.

2. (o duševni bolečini) ▸ fájVem, da resnica boli, vendar takšna so dejstva. ▸ Tudom, hogy fájó az igazság, de ezek a tények.

nīdor -ōris, m (iz *cnīdōs „oster vonj“; prim. gr. κνῖσα, κνῖσσα sopara cvrte tolšče, κνάω in κνίζω [iz *κνιδi̯ω] praskam, let. knìest srbeti) vonj, duh, dah, zadah, smrad, neprijeten vonj, (so)puh, (gost, smrdeč) dim, čad, (so)para, hlap(i) (kuhanih, pečenih, zažganih, osmojenih ali drugih tolstih stvari): paulisper stetimus in illo ganearum tuarum nidore atque fumo Ci., nam penetrare alio sonibus alioque saporem cernimus e sucis, alio nidoris odores Lucr., foedus quidam nidor ex adusta pluma L., barba ambusta nidorem dedit V., non in caro nidore (v vonju pečenke) voluptas H., suae culinae Mart., nigrae culinae Iuv., feotidus Ap.; v pl.: cadaverini nidores Aug. (naspr. vivorum corporum vapores humanorum); occ. duh (vonj) darovane žrtve: dis acceptus nidor penetrat in aethera O.; šalj.: exi inquam nidore cupinam quid lates? Pl. (popačeno mesto, ki ga izdajatelji različno interpretirajo: a) exi inquam, nidor, e culina ali b) exi inquam, nidoricape kot voc. subst. nīdōricapus -ī, m (nīdor in capere) „pečenkovalec“, „pečenkar“).

pruīna -ae, f (osnovna obl. *prúsu̯īna, *prūu̯īna, disimilirano iz *pruru̯īna; iz indoev. kor. *preus- zmrzovati, zebsti in (ker mraz povzroča na koži žgoč občutek in srbečico) peči, skeleti, žgati, srbeti; prim. skr. pruṣvā́ kaplja, slana, led, plōṣati pali, žge, got. frius = stvnem. frost = nem. Frost, stvnem. friosan = nem. frieren, ang. freeze, lat. prūna [iz prusnā], prurīre)

1. slana, ivje, srež: Pac. ap. Varr., Lucr., Pr., Sen. ph., Plin., Val. Fl., Cl., Gell. idr., matutinae pruinae O., pruinae ac nives Cu., nives ac pruinae Veg., aqua nive pruināque concrescit Ci., obrigescere pruinā Varr., nec prata canis albicant pruinis H.

2. metaf. sneg: Col., Lucr., Petr., Stat., Val. Fl. idr., interea … ningit: stant circumfusa pruinā corpora magna boum V., gelidae pruinae V.

3. meton. zima: ad medias sementem extende pruinas V.