Franja

pudeō -ere -uī -itum (prim. paviō, repudiō, tripudium)

I. sramovati se: ita nunc pudeo, ita nunc paveo Pl., simul me piget parum pudere te Pl. da ti je premalo mar poštenja, induci ad pudendum Ci., pudendo Ci. s tem, da se sramujemo; z gen. rei: pudet exacti iam temporis, odit praeteritos … annos Prud. —

II.

1. s sramom navda(ja)ti: me autem quid pudeat … ? Ci., non te haec pudent? Ter., idne pudet te, quia … ? Pl., semper metuet, quem saeva pudebunt Lucan.

2. večinoma impers. pudet -ēre -uit in puditum est sram biti koga česa, sramovati se kdo česa; obj. v acc.: ecquid te pudet? Pl., Ter. idr., ceteros pudeat Ci., cum puderet vivos tamquam puditurum esset exstinctos Plin.; stvar ali oseba, katere (pred katero) se kdo sramuje
a) v gen.: pudet cicatricum et sceleris H., non pudet patriae Cu., homines, quos infamiae suae neque pudeat neque taedeat Ci., pudet me tui Ter. pred teboj, pudere iam sui Cu. pred seboj, nonne te huius templi, non urbis pudet? Ci. pred tem svetiščem, pred tem mestom, pudet deorum Pl., L. sramota je pred bogovi; z dvojnim gen.: patris mei meûm factûm pudet Enn. fr. pred očetom se sramujem svojih dejanj.
b) v inf.: Pl., N., Aur., Fl. idr., pudet dicere Ter., Ci., Sen. rh., quae non puduit ferre, tulisse pudet O., te id facere puduit Ter.
c) z ACI.: Pl., pudebat Macedones urbem deletam esse Cu.
d) ret. s sup.: pudet dictu T. človeka je sram povedati. — Dep.: non est, quod illum pudeatur Petr.; puditum est z acc. personae ali brez njega in z acc. ali gen. rei: pudet, quod prius non puditum umquam est Pl., Apollinem tam humilis victoriae puditum est Ap.; z inf.: Arn., commemorare, quod illum non puditum est ostentare Ap.; z ACI: nonne esset puditum (mar bi se ne bili morali sramovati) … non modo legatum, sed Trallianum omnino diei Maeandrium? Ci. — Od tod adj.
a) pt. pr. pudēns -entis, adv. pudenter sramežljiv, plašljiv, plah, obziren, občutljiv, časten, častivreden, nežnočuten, rahločuten, pošten, blagonraven, skromen, spodoben, moralen, tudi skromen: Ap. fr., Ter., Cat., Lucr., Gell. idr., animus, miles, mulier Ci., pudentes ac boni viri Ci., ex impuro parente pudens filius Ci., nihil adparet in eo ingenium nihil pudens Ci., te videri pudentiorem fuisse quam soles Ci., femina pudentissima Ci., homo pudentissimus Ci. zelo časten = ki mu je zelo mar časti, pudens prave L. iz napačnega sramu; vultus pudentes O., pudens risus, exitus Corn., pudenter respondere, vivere Ci., pudenter sumere H., pudentius ad hoc genus sermonis accedere Ci., pudentissime petere Ci.; subst. pudentes C. častni ljudje = ki imajo čustvo za čast, ki jim je mar časti.
b) pt. fut. pudendus 3 ki se ga je (česar se je) treba sramovati, sramoten, ostuden, neprijeten, zoprn, gnusen, grd, ogaben: Sil., Suet. idr., domui vita pudenda est O., pudendis vulneribus pulsus V., luxus, inopia T., animalia Plin., pars O. sram = spolovilo; z inf.: ut iam pudendum sit honestiora decreta legionum quam senatūs Ci.; s sup.: pudendum dictu Q., Lamp.; subst. pudenda -ōrum, n sramotne stvari (reči): pudenda dictu spectantur Q. reči, ki jih je človeka sram povedati; occ. sram, spolovilo, spolni udje: Sen. ph., Lamp., Aus., Aug.

pudeur [püdœr] féminin sramežljivost, sram

sans pudeur brez sramu, nesramen
outrage masculin à la pudeur žalitev, prestopek proti spodobnosti
blesser la pudeur žaliti sramežljivost
manquer de pudeur biti brez sramu

pudor moški spol sram, sramežljivost; poštenost, nravnost

pudor -ōris, m (pudēre)

1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.

3. meton.
a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.

pudore m sram, sramežljivost; spodobnost, obzirnost:
gesti che offendono il pudore nespodobna dejanja

reverentia -ae, f (reverērī)

1. bojazen, strah, plašnost, plahost: discendi Col., poscendi Pr., reverentia famae O. ali languoris Q. ozir.

2. bojazen, izvirajoča iz spoštovanja, spoštovanje, strahospoštovanje, spoštljivost do koga, čislanje, čaščenje, češčenje, respekt (rešpekt), reverénca: Q., Sen. ph. idr., adhibenda est quaedam reverentia adversus homines Ci., reverentia in nos T., legum Iuv., imperii T., alicui reverentiam habere ali praestare Plin. iun. izkazovati komu čast, sacramenti reverentiam rumpere T. prekršiti (vnemar pustiti) dolžno spoštovanje službene prisege; occ. sram, sramovanje: si non obstet reverentia O.

3. zasluženo (dolžno) spoštovanje, visokost, visočanstvo, veličanstvo: patris patriae Vop. — Pooseb. Reverentia -ae, f boginja Reverénc(ij)a (= Bojazen, Spoštljivost), po Hom. mati boginje „Maiestas“: O.

rossore m

1. rdečica

2. ekst. sram:
uomo senza rossore brezsramen človek

rubor -ōris, m (rubēre)

1. rdečica, rdečina, rdečilo, rdeča barva, rdečost, rusost, rdeče: Plin. idr., vellera Tyrios incocta rubores V. ali molles rubores Sen. tr. = škrlat; o obrazu: T., Plin. iun. idr., niveo lucet in ore rubor O., ille fusus et candore mixtus rubor (Venerin) Ci.; od tod medicamenta candoris et ruboris Ci. belo in rdeče lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo, šminka); pesn. o luni: si virgineum suffuderit ore ruborem V.; o koži: pectora traxerunt roseum percussa ruborem O., aliquem in ruborem dare Pl. koga do krvi (krvavo) namlatiti.

2. occ.
a) rdečina, rdečica, zariplost od jeze: oculis dabat ira ruborem O., multus ore toto rubor Sen. ph.
b) rdečica od sramu: Ap., Val. Max. idr., verecundo suffunditur ora rubore O., Masinissae rubor suffusus L., verba digna rubore O., ruborem afferre T. ali rubores alicui inicere Corn. povzročiti (doseči), da kdo zardi, Latmius Endymion non est tibi, Luna, rubori O. ni ti treba zardeti zaradi Endimiona, est mihi rubori, quod T. zardeti moram, da (ker) … , alicui non est rubori (z inf.) O. komu ni treba zardeti, da (če) … ; od tod

3. meton.
a) sramežljivost, sram: praestare ingenuitatem et ruborem suum Ci.
b) sramota, osramotitev: L., Cu., Val. Max. idr., rubor ac dedecus T., rubor et infamia T., nil tua, Cydippe, facta ruboris (po novejših izdajah pudoris) habent O., rubor est alicui z inf. O., Val. Max. sramotno (sramota) je za koga, magno cum rubore civitatis Val. Max. državi v veliko sramoto.

ruşíne -i f

1. sramota
□ a face de ruşine osramotiti

2. sram
□ a-i fi ruşine sramovati se

3. sramežljivost

Scham, die, (-, ohne Plural)

1. sram; (Schamgefühl) sramežljivost; vor Scham od sramu; Scham empfinden sramovati se

2. (Schamgegend) sram, osramje

Schamgegend, die, Medizin osramje, Medizin sram

shame¹ [šéim] samostalnik
sram, sramežljivost; sramota, nečast

from shame of iz sramu pred
shame!, for shame! sramota!
for shame!, shame on you! fej!, sram te bodi!
what a shame! kakšna sramota!
the shame of it! o ta sramota!
more shame to him! še bolj sramotno zanj!
a burning shame velika sramota
he is a shame to his family on je v sramoto svoji družini
he is quite without shame nobenega sramu ne pozna
he blushed with shame zardel je od sramu
to bring shame on s.o. nakopati sramoto komu
to bring shame on o.s. osramotiti se, nakopati si sramoto
to cry shame upon s.o. zmerjati koga, biti ogorčen nad kom
they all cried shame upon (on) him vsi so zagnali krik in vik proti njemu
to die with shame umreti, v zemljo se vdreti od sramu
to have no sense of shame nobenega sramu ne poznati
to have lost all shame, to be lost to shame nobenega sramu ne več poznati
to put s.o. to shame osramotiti koga
I take shame to say sram me je reči
I would think shame to do it sram bi me bilo storiti kaj takega

srámež m sram

stîd m, mest. u stídu
1. sram: pocrvenjeti od -a; u zemlju propasti od -a; stid me je pogledati to; stid me za tebe; stid te bilo!; zar te nije stid?
2. sramežljivost: djevojački stid

stidnòća ž sram

verēcundia -ae, f (verēcundus)

1. boječnost, plašnost, plahost, plahota, plašljivost, bojazen, bojazljivost, skromnost, zadržanost, udržljivost, nežna obzirnost, pozornost: meam stultam verecundiam! Ci., Caesar meam in rogando verecundiam obiurgavit Ci., omissā in id verecundiā L.; s subjektnim gen.: Tironis Ci. ep., oris Suet. plah obraz; z objektnim gen.: Q., verecundia negandi Ci., quo minor sit inter nos huius sermonis verecundia L. da bi bilo med nama pri tem pogovoru manj zadržanosti.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, čaščenje, čislanje, strahospoštovanje, obzirnost, obzir, ozir, oziranje na kaj, upoštevanje česa: maiore verecundiā dicere de aliquo Ci., rex verecundiā victus L., fuit sponsa (sc. tua) apud me eādem … verecundiā L. spoštoval sem jo prav tako, in eam verecundiam adducti sunt, ut … L., esse notae verecundiae Q.; z objektnim gen.: aetatis, legum, rei publicae L., regis Cu. = adversus regem L.
b) sramežljiva bojazen, sramežljivost, občutek sramu, sram: verecundia est quidam vituperationis non iniustae timor Ci.; z objektnim gen.: verecundia turpitudinis Ci., verecundia imperatoris violandi L., verecundia Claudium interpellandi L.; pri spremenjenem subj. z ACI: quae verecundia est, Romani, postulare vos, ut … L. ali vas ni sram zahtevati … , verecundia cepit Romanos Saguntum … sub hostium potestate esse L. Rimljani so se začeli sramovati; verecundiae est z inf. sramuje se, spreneveda se: prandere et cenare in publico verecundiae non erat Val. Max. se niso sprenevedali; z ACI: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. sramovali so se, da …

vereor -ērī, veritus sum (indoev. kor. *u̯er-, *u̯or- čuvati, varovati; prim. gr. ὁράω vidim (impf. ἑώρων, pf. ἑόρακα, ἑώρακα), gr. ἐπὶ ὄρονται nadzorujejo, οὖρος čuvar, ἐπίορος paznik, čuvaj, φρουρός čuvaj, φρουρά (jon. φρουρή) varstvo, zaščita, got. war previden, stvnem. war, giwar previden, pozoren, pazljiv, stvnem. biwarōn = nem. bewahren, got. wardja, stvnem. warto čuvaj, stvnem. wart = nem. Wart čuvaj, nem. wahren; sl. varovati (se), varen, varnost so germ. izvora)

I. intr.

1. bati se, plašiti se, ustrašiti se = imeti pomisleke, pomišljati se, sprenevedati se, ne upati si, ne imeti poguma; z inf.: Pl., Ter., Pac. fr. idr., vereor laudare praesentem Ci., vereor committere, ut … Ci., quos interficere vereretur C.; impers.: quos non est veritum in voluptate summum bonum ponere Ci. ki se niso pomišljali (sprenevedali); occ. sramovati se, sram biti koga: hic vereri perdidit Pl. je izgubil ves sram.

2. bati se za kaj, v skrbi biti za kaj, glede česa, skrbeti za kaj, glede česa: eo minus navibus (dat.) veritus C. boječ se za ladje, de Carthagine vereri non desinam Ci.; abs.: ne vereare! Pl. bodi brez skrbi! —

II. trans.

1. (z)bati se, (pre)strašiti se koga, česa; z acc. personae: hostem C., utrum eum amici magis vererentur an amarent N., qui Iovem sperno, Nerei, te vereor O.; z acc. rei: Pl., Ter., Q., Plin. iun., Suet. idr., reprehensionem, auctoritatem Ci., insidias, periculum C., eius asperitatem, invidiam N., tactum aquae, bella O., de te nil tale verebar V., supplicium ab aliquo Corn.; pt. pr. z gen. rei: verentes plagarum Col., nec verentes sumptuum Aus. Vsebina bojazni z inf.: Acc. fr., Pl., fortitudinem ad ludibrium recidisse verebatur Cu.; pogosto z odvisnim vprašanjem, poseb. v pomenu z bojaznijo (strahom) pričakovati, s skrbjo (po)misliti: Ter., S. fr., G. (Dig.) idr., vereor, quid agat Ino Ci., vereor, quo se Iunonia vertant hospitia V.; pogosteje s skladom glag. timendi: Ter., H. idr., non verendum est, ut tenere se possit Ci., veritus, ne … hostium impetum sustinere non posset C., non vereor, ne non scribendo te expleam Ci. ep., non vereor, ne hoc iudicium meum … iudici non probem Ci., vereor, ne haec quoque laetitia vana evadat L., verebatur, ne Divitiaci animum offenderet C., veritus es, ne operam perdidisses Ci., Hannibal verens, ne dederetur, Cretam venit N.; ta sklad včasih ublaži kako trditev: vereor, ne sit turpe timere Ci. utegnilo bi pač biti sramotno, illa duo vereor, ut tibi possim concedere Ci. težko (da) pristanem na ono dvoje, težko (da) ti pritegnem v onih dveh stvareh. — Pt. verens in veritus lahko slovenimo z: „boječ se“, „iz strahu“, „v strahu“, „v skrbi“.

2. occ. spoštovati, čislati, ceniti, častiti: metuebant eum servi, verebantur liberi Ci., deos Ci.; z gen.: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non. idr., feminae Ter., Ap., ne tui quidem testimonii veritus Ci. ep.; impers.: nihilne te populi veretur? Pac. (po drugih Atta) ap. Non. ali nič ne spoštuješ naroda?; v pass. pomenu: malunt metui quam vereri se ab suis Afr. ap. Gell. Od tod adj. gerundiv verendus 3

1. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: maiestas, patres, ossa viri O., augustā gravitate verendus O.

2. occ.
a) ki se ga je treba bati, strahovit, strašen: Alexander Partho verendus Lucan., fluctūs verendi classibus Lucan.
b) ki se ga je treba sramovati, sramen: partes Veg. = subst. verenda -ōrum, n sram, spolovilo: Plin., Plin. iun.

verētrum -ī, n (verērī) sram, spolovilo: L. Andr. ap. P. F., Ap. h., Arn., Cael. idr., dein inmittit virile veretrum Varr. ap. Non., a fictione veretri linguam mulieris Ph., repente veretris deligatis Suet.

vergogna f

1. sram:
avere, provare, sentire vergogna di qcs. sramovati se česa

2. sramežljivost

3. sramota:
coprirsi di vergogna osramotiti se
fare vergogna, tornare a vergogna biti v sramoto

4. ekst. sramota; sramotno dejanje:
vergogna! sramota! sram naj naj vas bo! fej te bodi!

5.
vergogne pl. spolovila

vergüenza ženski spol sram, sramežljivost; sramota; plahost, neodločnost; sramotni steber

sin vergüenza brez sramu, nesramen
me da vergüenza su conducta sram me je njegovega vedenja
¡da vergüenza! sramota!
perder la vergüenza znebiti se plahosti; brezobzirno ravnati; predrzen ali nesramen postati
sacar a la vergüenza na sramotni oder postaviti
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza nesramen biti
las vergüenzas spolovila