Franja

òstavljati -ām
I.
1. puščati: ostavljati ljude da se izjasne
2. zapuščati: ostavljati imanje svojoj djeci
3. opuščati: ostavljati stare običaje
4. prepuščati: svoj posao ostavljam vama
5. spravljati, shranjevati: ostavljati robu kod poznanika
II. ostavljati se
1. zapuščati se
2. opuščati

ricondurre^* v. tr. (pres. riconduco)

1. nazaj peljati; nazaj, spet spraviti, spravljati

2. povezati (tudi pren.):
la sua scontrosità è da ricondurre a problemi di famiglia njegovo neprijaznost gre povezati z družinskimi problemi
ricondurre qcn. alla ragione pren. koga spet spraviti k pameti

ricoverare

A) v. tr. (pres. ricovero) spraviti, spravljati; namestiti, nameščati:
ricoverare all'ospedale spraviti v bolnico

B) ➞ ricoverarsi v. rifl. (pres. mi ricovero) zateči, zatekati se

schaffen² (schaffte, geschafft) narediti, delati, (bewältigen) biti kos (čemu); irgendwohin: spraviti, spravljati; (erschöpfen, ermüden) zdelati; einen Zug/Bus: dohiteti, priti na; es schaffen/ schaffen können moči, zmoči (morem/zmorem kaj), biti zmožen (er schafft es zu ... zmožen je, da ...) ; er hat es geschafft uspelo mu je; zu schaffen machen delati težave/preglavice; sich zu schaffen machen ukvarjati se, ubadati se; navidez delati; zu schaffen haben imeti opravka (mit z)

schlitter [šlite] verbe transitif spravljati, voziti drva, les na saneh (s planin)

serbare

A) v. tr. (pres. sērbo)

1. spraviti, spravljati; shraniti, shranjevati; prihraniti

2. ohraniti, ohranjati; obvarovati; gojiti (v sebi):
serbare qcn. in vita ohranjati koga pri življenju
serbare la tradizione varovati izročilo
serbare odio verso qcn. gojiti sovraštvo do koga

B) ➞ serbarsi v. rifl. (pres. mi sērbo) ohraniti, ohranjati se; ostajati; varovati se:
serbarsi onesto ostati pošten

sklȁnjati -ām
I.
1. odstranjevati, umikati
2. skrivati
3. spravljati
4. nagovarjati
5. pospravljati: sklanjati posuđe sa stola
6. lingv. sklanjati: sklanjati imenicu
II. sklanjati se
1. umikati se, izogibati se
2. skrivati se, nahajati zavetje
3. sklanjati se: imenica se sklanja po ženskoj deklinaciji

sprémati sprêmām
I.
1. pripravljati: spremati komu kupatilo; spremati govor
2. spravljati: spremati nešto na stranu
3. pospravljati: spremati sobu, stan
II. spremati se
1. pripravljati se: spremati se na putovanje, na polazak; spremati se za ispit
2. šolati se, študirati: spremati se za nastavnika

svláčiti svlâčīm
I.
1. slačiti: svlačiti koga do gole kože; zmija svlači košuljicu kača se levi
2. vlačiti: svlačiti drva niz planinu, lađu koja je nasjela
3. vlačiti v: svlačiti koga u blato
4. snemati: svlačiti prsten s prsta, s ruke
5. spravljati: svlačiti žito u žitnice
II. svlačiti se
1. slačiti se
2. leviti se: zmija se svlači

trarre^*

A) v. tr. (pres. traggo)

1. knjižno povleči; potegniti, potezati:
trarre avanti pren. zavleči
trarre la lana presti volno
trarre a sé vleči, potegniti k sebi
trarre via odvleči

2. odvleči, odpeljati (tudi pren.):
trarre qcs. a buon fine kaj uspešno dokončati, izpeljati
trarre in errore spraviti, zavesti v zmoto
trarre in inganno prevarati
trarre in salvo rešiti, spraviti na varno
trarre in servitù zasužnjiti
trarre qcn. al supplizio koga peljati na morišče

3. spodbuditi, spodbujati; pritegniti

4. pren. odrešiti; spraviti, spravljati:
trarre qcn. d'impaccio koga rešiti iz zadrege
trarre qcn. da un pericolo koga rešiti iz nevarnosti

5. vzeti, jemati iz; iztisniti, iztiskati:
trarre qcn. di senno koga spraviti v blaznost, obnoriti
trarre a sorte izžrebati
trarre vino dalla botte vzeti vino iz soda

6. imeti, dobiti, pridobivati (tudi pren.):
trarre beneficio, guadagno imeti korist
trarre origine izvirati

B) v. intr.

1. knjižno napotiti se; teči kam

2. knjižno pihati (veter)

3. ekon. izdati, trasirati (menico, plačilni nalog)

C) ➞ trarsi v. rifl. (pres. mi traggo) izvleči se; spraviti se:
trarsi da una difficoltà, da un pasticcio izvleči se iz težav
trarsi di mezzo spraviti se izpod nog

беречь varovati, varčevati, hraniti, spravljati;

відклада́ти -да́ю недок., odlágati -am nedov., odlášati -am nedov., správljati -am nedov.

оконфузить spravljati, spraviti v zadrego, zmesti

оконфузить spravljati, spraviti v zadrego, zmesti;
оконфузиться zmesti se; osramotiti se

подводить, подвести voditi kam, privesti, pripeljati, spravljati, spraviti pod kaj; podkladati, podložiti; dokaz(ov)ati, podkrepiti; spraviti v težaven, neprijeten položaj;
п. итоги zračunati končno vsoto; povze(ma)ti rezultate, strniti rezultate;
п. глаза (o)barvati obrvi;
подвело тебя shujšal si, vzelo te je;
подвести часы naravna(va)ti uro;
живот (желудок) подвело rad bi jedel;
он меня подвёл osleparil me je

согласовывать, согласовать spravljati, spraviti v sklad, usklajati, uskladiti;

ставить postavljati; polagati; nastavljati (koga), spravljati (v položaj); staviti; organizirati; režirati (dramo);
с. в счёт zaračunavati;
ни во что не с. popolnoma omalovaževati;
с. себе в заслугу šteti si v zaslugo;
ставлю вам в вину štejem vam za zlo; dolžim vas;
ставлю вас в известность obveščam vas;
ставлю вам на вид opozarjam vas;
с. в тупик presenečati, spravljati v zadrego;
его ни в грош не ставят prav nič ga ne cenijo;
с. часы uro naravnavati;
с. на стол nositi na mizo (jedi);
ставлю 10 против одного stavim 10 proti ena

умещать, уместить spravljati, spraviti v kaj, vlagati, vložiti

устраивать, устроить (z)graditi, postaviti; urejati, urediti; prirejati, prirediti; organizirati; zasnovati; spravljati, spraviti;
у. на службу preskrbeti službo;
у. забастовку organizirati stavko;
это меня устраивает to mi je pogodu;
это меня не устроит s tem mi bo malo pomagano;

affectō (adfectō) -āre -āvī -ātum (intens. glag. afficere, adficere)

1. spravljati se na kaj ali k čemu, segati po čem, prije(ma)ti za kaj: nulla datur dextrā adfectare (sc. navem) potestas V. približati se ji z roko; pogosto (in klas. le) pren.: iter (viam) affectare aliquo pot ub(i)rati, pristop iskati kam, meriti na kaj: eam affectas vias ut... Pl., hi gladiatorio animo ad me affectant viam Ter., quod iter adfectet, videtis Ci., viam adfectat Olympo (dat. = do nesmrtnosti) V., consulis litterae Romam adlatae se... gravi morbo adfectari L. da se ga je lotila huda bolezen; spes adfectandae eius rei L. spustiti se v to reč, ukvarjati se z njo; affectare mulierem Ap. h. lotiti se ženske.

2. pren.
a) za čim prizadevno stremeti, težiti, gnati se, potezati se za čim, hlepeti po čem, želeti pridobiti si koga ali kaj, skušati spraviti kaj pod svojo oblast, skušati dobiti koga na svojo stran, misliti na kaj, lastiti si kaj: munditiam, non affluentiam affectabat N., cur opus adfectas novum? O., ars, quam affectabat (Demosthenes) Val. Max., aff. elegantiam Graecae orationis Gell.; pogosto v slabem pomenu: adfectantes caelestia regna Gigantes O., aff. immortalitatem Cu., famam T., studia militum T. vdanost vojakov, civitates S., T., imperium, opes L., regnum L., Cu., regium nomen Suet., tyrannidem Q., bellum Hernicum L. želeti si vodstva v vojni s Hern., adf. easdem spes O. ali spem potiundae Africae L. gojiti; z ad: ad gloriam Tert., ad omnem malitiae suae scenam (sleparstvo) Tert.; z inf. = hoteti, kaniti, drzniti si: Pl., Sil., Stat. idr., non sidereas adfecto tangere sedes O.; z NCI: qui esse docti affectant Q. ki hočejo veljati za učenjake; z ut: Eutr., Ambr.
b) skušati doseči kaj posebnega, hliniti: Nero carminum quoque studium affectavit T. delal (kazal) se je tudi pesnika, aff. decus in dicendo Q., dicacitatem in deformibus lucris Suet. rad se kazati duhovitega pri...; poseb. pt. pf. affectātus 3 prihlinjen, prisiljen, izumetničen: subtilitas Q., affectata et parum naturalia Q., affectata aliis castitas, tibi ingenita et innata Plin. iun. Z dvojnim acc.: qui se divites affectant Aug., ki se delajo (kažejo) bogate; z ACI: homo, qui se divitem videri affectat Aug., ki se vede tako, da se zdi ljudem bogat. — Od tod adv. abl. affectātō s premislekom (namenom): Lamp.