Franja

Zadetki iskanja

  • bés fureur ženski spol , rage ženski spol , furie ženski spol

    spraviti v bes faire enrager, mettre en fureur, exaspérer
  • besédica (-e) f dem. od beseda paroletta; parola:
    mile, prijazne besedice parolette gentili
    ne črhniti, ne ziniti, ne spregovoriti niti besedice non dir parola, motto
    niti z besedico ne omeniti česa non menzionare affatto qcs.
    niti besedice ne dati, ne spraviti iz sebe non dir parola, essere muto come un pesce
    niti besedice ne verjeti komu non credere affatto a qcn.
    oditi brez besedice andarsene alla chetichella
    ponoviti vse do besedice ripetere tutto parola per parola
    niti besedice več! zitto, non una parola di più!
    nikomur niti besedice! acqua in bocca!
  • bés(nost) fury; furiousness; rage; madness (zaradi, nad at)

    pihati od bés(nost)i to be boiling with rage
    peniti se od bés(nost)i to foam with rage
    spraviti koga v bés(nost) to incense, to infuriate someone
    stresel je svoj bes name he vented his rage on me
    razdražiti do bés(nost)i koga to drive someone into a fury, to infuriate
  • bésnost furor m , rabia f , furia f ; cólera f

    slepa besnost saña f
    peniti se od besnosti espumajear de rabia
    spraviti v besnost enfurecer, poner furioso a alg
    stresti svojo besnost na koga desahogar su cólera en alg
  • blagájna (-e) f

    1. (omarica za shranjevanje denarja) cassa:
    spraviti denar v blagajno depositare, mettere il denaro nella cassa
    železna blagajna cassaforte
    registrska blagajna registratore di cassa

    2. (prostor za poslovanje z denarjem) cassa:
    plačate pri blagajni si prega di pagare alla cassa
    žel. potniška blagajna biglietteria, sportello dei biglietti

    3. (denarna sredstva za določene namene) cassa:
    bolniška blagajna cassa malattia
    državna blagajna erario
  • blamáža (-e) f ekspr.

    1. vergogna, onta; umiliazione:
    doživeti blamažo subire un'onta

    2. situazione spiacevole:
    spraviti koga v blamažo mettere uno in una situazione spiacevole
  • blamáža f pl ancha f ; coladura f ; situación f ridícula; vergüenza f

    kakšna blamaža! ¡qué plancha!
    spravíti v blamažo poner en ridículo
  • bóben (-bna) m

    1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
    bobni (v glasbeni skupini) batteria
    tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
    veliki boben grancassa
    vojaški boben tamburo militare
    biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
    pren. priti na boben fallire, andare all'asta
    pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

    2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
    voj. pištola na boben pistola a tamburo
    avt. zavorni boben tamburo del freno
    elektr. kabelski boben tamburo
    teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • bojna pripravljenost ženski spol vojska die Kampfbereitschaft
    imeti v stanju bojne pripravljenosti in Kampfbereitschaft halten
    spraviti v stanje bojne pripravljenosti in Kampfbereitschaft versetzen
    vzpostavitev bojne pripravljenosti die Indienstnahme
  • bólnica, bolníšnica hospital m ; sanatorio m ; casa f de salud

    zasebna bolnica clínica f, sanatorio m
    sprejem v bolnišnico hospitalización f; ingreso m en un hospital
    zdravljenje v bolnišnici tratamiento m estacionario, tratamiento en régimen de hospitalización
    prepeljati, pripeljati v bolnišnico transladar a un hospital, hospitalizar
    spraviti (sprejeti) v bolnišnico hospitalizar (admitir en un hospital)
    biti sprejet v bolnišnico ingresar en un hospital
  • dan1 moški spol (dneva, …)

    1. časovna enota: der Tag
    dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
    prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
    pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
    deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

    2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

    3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
    spominski dan der Gedenktag
    Prešernov dan der Prešerengedenktag
    dan reformacije das Reformationsfest
    dan državnosti der Nationalfeiertag

    4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

    5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
    dan stvarjenja der Schöpfungstag
    |
    dan in noč Tag und Nacht
    beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
    črn dan ein schwarzer Tag
    Gospodov dan Tag des Herrn
    jutrišnji dan das Morgen
    dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

    6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
    |
    dan na dan tagtäglich
    dan za dnem Tag für Tag
    figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
    figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
    dneva:
    delo enega dneva das Tagewerk
    dogodek dneva das Tagesereignis
    dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
    junak dneva der Mann des Tages
    konec dneva das Tagesende
    novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
    pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
    polovica dneva die Tageshälfte
    potek dneva der Tages(ab)lauf
    sredina dneva die Tagesmitte
    ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
    v roku enega dneva binnen Tagesfrist
    Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
    dne:
    Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
    rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
    žig prvega dne der Ersttagsstempel
    nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
    dan:
    Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
    imeti dober dan einen guten Tag haben
    cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
    drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
    naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
    tisti dan an jenem Tage
    tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
    ves dan den ganzen Tag (über)
    ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
    vsak dan jeden Tag, täglich
    vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
    svoj živi dan mein/dein Lebtag
    dnevi:
    boljši dnevi bessere Tage
    dnevi otroštva Kindertage
    pasji dnevi Hundstage
    figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
    dni:
    leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
    njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
    star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
    figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
    dneve:
    cele dneve tagelang, delati: ganztags
    dni:
    te dni in diesen Tagen, dieser Tage
    vse žive dni seinen Lebtag
    preživljati svoje dni seine Tage verbringen
    figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

    čez dan tagsüber
    čez leto in dan über Jahr und Tag
    čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

    do današnjih dni bis in unsere Tage

    iz dneva v dan von Tag zu Tag
    figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
    na dan:
    na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
    24 ur na dan rund um die Uhr
    (ven) hervor-, heraus-
    pomoliti na dan hervorstrecken
    potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
    spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
    priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
    (izkazati se) sich herausstellen
    figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
    priti na dan z herausrücken mit
    priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
    ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
    privreti na dan voda: hervorquellen
    spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
    na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
    na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

    ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

    pred dnevi vor Tagen
    pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

    pri dnevu bei Tageslicht
    iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

    sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

    (tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
    v:
    v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
    v nekaj dneh in ein paar Tagen
    v osmih dneh in acht Tagen

    z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
    za:
    (še) za dne (noch) bei Tageslicht
    za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
    | ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan
  • dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

    dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
    deloven dán working day, weekday
    črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
    materinski dán Mother's Day
    novoletni dán New Year's Day
    beli dán broad daylight
    plačilni dán payday
    postni dán fast day
    prazničen dán holiday
    pasji dnevi dog days pl
    prosti dán day off, (brez pouka) day off school
    rojstni dán birthday
    srečen dán a red-letter day
    sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
    davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
    spominski dán Remembrance Day (11. november)
    z dne 3. maja dated May 3rd
    čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
    dán za dnem day by day
    drugi (naslednji) dán next day, the day after
    do današnjega dne to the preent day
    od dneva do dneva from day to day
    čez nekaj dni in a day or two
    enega teh dni, te dni enkrat one of these days
    dvakrat na dán twice a day
    pri belem dnevu in broad daylight
    lepega dne one fine day
    oni dán (zadnjič) the other day
    še oni dán only the other day
    še isti dán that very day
    od tega dne dalje from this day forth
    par dni a couple of days
    ta ali oni dán one day or another
    svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
    nekega dne one day, (za prihodnost) some day
    pred tremi dnevi three days ago
    dán poprej the day before, the day beforehand
    teden dni (7 dni) a week
    danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
    14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
    čez 14 dni in a fortnight
    vsak dán every day, daily
    vsak drugi dán every other (ali second) day
    vsakih pet dni every five days
    ves dán all day long, for the whole of the day
    ves ljubi božji dán the livelong day
    za nekaj dni for a few days
    prejšnji dán the previous (ali preceding) day
    ki traja ves dán daylong
    na dán z besedo! speak out!, out with it!
    to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
    biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
    béli dán je it is broad daylight
    dobiti prost dán to be allowed a day off
    ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
    prinesti, spraviti na dán to bring to light
    prinesti stvar na dán to broach a matter
    sedaj prihaja na dán it now transpires
    priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
    prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
    ko napoči dán at daybreak, at dawn
    za vsakega pride njegov dán every dog has his day
    sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
    svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
    dnevi so mu šteti his days are numbered
    zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
    določiti dán to fix a day
    voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
    bil je 2 dni prepozen he was two days late
    delati noč in dán to work day and night
    ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper
  • dati1 (dam) dajati

    1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč ); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
    dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
    matematika rezultat: ergeben
    dati roko die Hand geben/reichen

    2. kot dar: stiften, spenden

    3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

    4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

    5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

    6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
    dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
    (vtakniti) stecken
    dati v stecken in
    dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
    |
    dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

    7. se prevaja z glagolom
    dati dopust beurlauben
    dati injekcijo einspritzen
    dati kontro kontrieren
    dati napotke unterweisen
    dati navodila anweisen
    dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
    dati pravico do berechtigen (zu)
    dati priznanje würdigen

    8.
    dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

    9.
    dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

    10.
    daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
    |
    beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
    | ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …
  • dati2 (dam) z nedoločnikom

    1. (naročiti, naložiti) lassen (narediti machen lassen, ostriči schneiden lassen, oprati waschen lassen, poklicati policijo die Polizei holen lassen, pozdraviti grüßen lassen, sešiti nähen lassen, ukrojiti zuschneiden lassen, zgraditi bauen lassen)

    2. (storiti, da; pustiti) lassen (učinkovati na einwirken lassen auf)
    figurativno dati čutiti zu erkennen geben, fühlen lassen
    figurativno dati čutiti svojo moč seine Macht spüren lassen

    3.
    dati komu misliti (jemanden) nachdenklich stimmen

    4.
    dati se/si z nedoločnikom: sich … lassen (se operirati sich operieren lassen, si operirati roko sich die Hand operieren lassen; se pregovoriti sich überreden lassen)
    ne dati se z nedoločnikom: sich nicht … lassen
    ne dati se motiti sich nicht stören lassen, figurativno sich nicht beirren lassen
    figurativno ne dati se spraviti na kolena/ne dati se sich nicht unterkriegen lassen
  • dejávnost actividad f ; acción f

    področje dejavnosti esfera f de actividades
    spraviti v dejavnost poner en acción (ali en actividad), (stroj) hacer funcionar, poner en marcha
    stopiti v dejavnost entrar en actividad
  • del|o1 [é] srednji spol (-a …)

    1. die Arbeit (tudi fizika)
    duševno delo geistige Arbeit
    fizično delo körperliche Arbeit
    delo na čem die Arbeit an
    opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
    opraviti delo eine Arbeit leisten
    lotiti se dela an die Arbeit gehen
    imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
    dela prost arbeitsfrei
    praznik dela der Tag der Arbeit
    konec dela der Feierabend

    2. (zaposlitev) die Arbeit
    delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
    iskati delo Arbeit suchen
    najti delo Arbeit finden
    izgubiti delo seine Arbeit verlieren
    delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
    dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
    nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
    poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
    posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
    delo na domu die Heimarbeit
    prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
    pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
    delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
    proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
    po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
    … dela Arbeits-
    (delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
    svet dela die Arbeitswelt

    3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
    kvalitetno delo eine Wertarbeit
    (nemško deutsche Wertarbeit)
    |
    lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

    k delu zur Arbeit
    na delo:
    iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
    voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
    vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
    na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
    biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
    o delu:
    pogodba o delu der Arbeitsvertrag
    zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
    ob delu:
    izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

    po delu plačevati: leistungsgerecht

    pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
    nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
    varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
    varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
    v delo:
    vzeti v delo in Arbeit nehmen
    za delo:
    nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
    nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
    omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
    omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
    dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
    z delom:
    prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
    pridobiti z delom erarbeiten
    študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
    ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
    začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
    ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
    dela množina:
    gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
    za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
    pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
    -arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
    |
    figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis
  • delovánje actividad f ; acción f ; (stroj) funcionamiento m ; (učinkovanje) efecto m

    pognati, spraviti v delovanje (stroj) poner en marcha (ali en movimiento); hacer funcionar (stroj una máquina)
  • denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

    ponarejen denár counterfeit money
    razpoložljiv denár disposable funds pl
    presežni denár surplus money
    tuj, inozemski denár foreign money
    lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
    pri denárju in cash
    brez denárja penniless
    denárja kot smeti loads of money
    lovec na denár (na doto) fortune hunter
    v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
    kovnica denárja mint
    obtok denárja circulation of money
    pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
    predal za denár money-box, till
    tečaj denárja rate of exchange, value
    posojevalec denárja moneylender
    kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
    denár v obtoku money in circulation
    za denár je trda money is tight
    biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
    ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
    biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
    dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
    za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
    dolgovati denár to owe money
    dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
    denár ne igra vloge money (is) no object
    imeti mnogo denárja to have plenty of money
    ima denárja kot pečká he is rolling in money
    nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
    ima denárja kot smeti he has tons of money
    izdati (potrošiti) denár to spend money
    izgubiti denár to lose one's money
    investirati denár to invest money
    hraniti (varčevati) denár to save money
    to gre v denár that's making (real) money
    kovati denár to coin, to mint money
    najeti denár pri banki to raise money at the bank
    z denárjem se da vse napraviti money talks
    denár proč metati to let money go down the drain
    bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
    narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
    podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
    lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
    kopičiti si denár to hoard money
    pobirati denár to raise (ali to collect) money
    posoditi denár to lend out money
    naložíti denár to invest money
    potrošiti denár to spend money
    razsipavati z denárjem to spend money right and left
    prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
    priti na dan z denárjem to come out with one's money
    spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
    spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
    lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
    prispevati denár to contribute money
    on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
    ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
    ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
    zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
    (po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
    vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
    vnaprej dati, plačati denár to advance money
    valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
    zbirati, zbrati denár to collect money
    to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
    denár je sveta vladar money rules the world
    denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
    priti do denárja, podedovati denár to come into money
  • diléma dilemma

    v veliki dilémi on the horns of a dilemma
    biti v dilémi to be in a dilemma, to be on the horns of a dilemma
    biti v dilémi ali... ali... to be in two minds whether... or...
    priti v dilémo to be thrown into a dilemma
    spraviti koga v dilémo to put someone in(to) a dilemma
    postaviti koga v resno dilémo to place someone in a serious dilemma