Franja

afferō (adferō) -ferre, attulī, allātum (adlātum)

1. prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) kam, (s seboj) prinesti (prinašati): rogavit, ut sua, quae attulerat, licet efferre N. je prinesel, Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., te qui vivum casus... attulerint V., aff. dona, panem Cu., coronam auream donum (v dar) Cu. Smer: z adv.: scrinium cum litteris... eodem S., munera eo sunt allata N., huc affer scyphos H.; s praep.: HS sestertium sexagies ad aliquem C., lapidem... ad introitum aedis N., lecticā aliquem in forum L.; le pesn. z dat.: alimenta nubibus O. dovajati; le pri mestnih imenih sam acc.: tabulas Romam C. Izhodišče: attuleras domo scelus Ci.; z adv.: inde mortuus Romam allatus L., unde malum pedem attulistis Cat. od koder ste nesrečniki prišli; s praep.: aff. sacra ab illis huc Ci., ex propinquis urbibus cocta cibaria in castra L. Pesn. refl. in med.; z označeno smerjo: se afferre huc Kom. sem priti, prihajati, huc te adfers V., hanc urbem adferimur V. temu mestu se bližamo; z označenim izhodiščem: sese a moenibus Helenus adfert V. prihaja (sem).

2.
a) (pisma, poročila) prinesti (prinašati), v pass. tudi = priti, dohajati, dospeti: litteras a patre adferunt Ci., adf. litteras (epistulam) ad aliquem Ci., ut exoptatum inimico nuntium primus adferret Ci., quae (calamitas) tanta fuit, ut eam ad aures Luculli imperatoris non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor afferret L., adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci., nuntius, fama adfertur Ci.; pesn. (redko): modulatae multitudinis conferta vox aures eius affertur Ap. mu udari na ušesa. Pogosto z ACI: rumores adferebantur,... Belgas... coniurare C., suspicio allata est hostem appropinquare N., terror (strašna vest) affertur Scythas adventare Cu.; od tod afferre brez obj. s samim ACI = sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati): afferebant nuntii male rem gerere Darium N., allatum est eum dictatorem dictum esse L.; tudi: cum... eo mihi de Q. Hortensii morte esset adlatum Ci.
b) (o zemlji, drevesih) sad nositi, roditi, obroditi: vitis afferre se uvam ostendit Varr., talis ager post longam desidiam laetas segetes affert Col., surculi, qui primum florem afferunt Col. ki prvič vzcveto, plantae sinapis plus vere afferunt Col., afferre fructum Eccl.; pren.: magnum proventum poëtarum annus hic attulit Plin. iun. je rodilo obilo pesnikov; o dejanjih: pecuniam aff. Sen. ph. nesti, dajati denar, dobiček, tudi samo: nesti.

3. pren.
a) manūs afferre alicui ali alicui rei siloma roko položiti na koga ali na kaj = siloma lotiti se koga ali česa, prije(ma)ti koga, napasti (napadati) koga, spozabiti se nad kom, (po krivici) seči (segati) po čem, zateči (zatekati) se v kaj: domino a familia sua manus allatas esse Ci., manus sibi aff. sam se usmrtiti: Plancus in Ci. ep., Auct. b. Afr. ali = kri si spustiti: Sen. ph., templo manus impias adf. Ci. brezbožno oskruniti svetišče, manus adf. bonis alienis Ci.; pren.: vulneribus suis saepius manus adf. Ci. ep. rane predreti = bolečino obnoviti, beneficio suo manus aff. Sen. ph. dobroto razvrednotiti; brez dat.: pro se quisque manus adfert Ci. udriha, se bije; podobno: dentes in dominum adferre Varr. (o Aktajonovih psih) zobe naperiti zoper svojega gospodarja; vim afferre alicui ali alicui rei silo storiti, delati komu ali čemu, napasti koga, posiliti (dečka ali žensko): interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci., ita parati..., ut vim vitae aut corpori potuerint adferre Ci., quonam se pacto paucos et infirmos crederet praesidio tam valido et armato vim allaturos L., ut sumptum faciat in militem, nemini vis adfertur Ci. se nihče ne sili, ubi intellexit... id parari, ut filiae suae vis adferretur Ci., Sex. Tarquinius vim Lucretiae... attulit Ci., vim nobis Neptunius attulit heros O., vim adf. pudicitiae Ci., religioni Iust., vim et manus adf. Ci.; tudi o moralnem nasilju = (pri)siliti koga: vim adferebam senatui Ci., vim hoc est adferre; quid enim refert, qua me ratione cogatis Ci.; o sili dokazil: quod si geometricis rationibus non est crediturus, quae vim adferunt in docendo... Ci.
b) k čemu še kaj prinesti (prinašati) = (še) doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), s seboj prinesti (prinašati): multa addunt atque adferunt de suo Ci., quantum tuis operibus detrahet, tantum adferat laudibus Ci., multa in re militari nova attulit N. je izumil, hunc animum attulit ad tribunatum Ci., primus ille in praefecturam sellam curulem attulit Ci., quis attulerit Ci. kdo je dodal pristavek (osnutku zakona); pren.: adf. aliquid ad amicitiam populi Romani Ci., opem L., O. pomagati, adiumentum dignitati Ci., hoc auctoritatis ad accusandum adferebat Ci.
c) prinesti (prinašati) = poda(ja)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), izreči (izrekati), govoriti, povedati: testimonium N., iudicium, causam, causas Ci., consilium, indicium conscientiae Cu., (haud) vana L., exemplum scelerati hominis Ci., hic mihi adferunt mediocritates Ci., adfertur de Sileno fabella Ci., an aetatem adferet? (starost v opravičilo) Ci., argumentum aquam aff. (vodo v dokaz) Cu.; z ACI: Q., sed adfers in tauri optimi extis... cor non fuisse Ci.; z odvisnim vprašanjem: cur credam, adferre possum Ci., adferant, quibus civitas erepta sit Ci. naj povedo; abs.: nihil igitur adferunt, qui... negant Ci. pravzaprav nič ne povedo.
č) prinesti (prinašati) = povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, pripraviti (pripravljati), da(ja)ti: hora saepe magnas adfert clades Ci., magnam populo Rom. adf. cladem Ci., aff. detrimentum, incommodum C. ali iacturam Col. škodo, kvar, izgubo prizade(ja)ti, detrimentum aff. rei familiari N., hoc aliquid deformitatis afferebat N., adf. calamitatem Ci. onesrečiti, multas alicui lacrimas, dolorem, maiorem curam alicui Ci., alicui mortem Pl., Ci. ali necem Plin. smrt zadati komu, pestem alicui Ci. ali interitum alicuius rei Ci. ali perniciem vitae hominum Ci. ali pestilentiam Plin. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati) koga, pokonč(ev)ati kaj, poguben biti komu ali čemu, alicui odium Ci. ali invidiam T. ali contemptum Cu. nakopati, alicui crimen Ci., alicui honorem, gloriam V., salutem alicui Ci. ali alicui rei C., spem alicui Ci. obuditi (obujati), finem alicuius rei ali alicui rei Ci. konec storiti, aliquid utilitatis Ci. kaj koristiti, multam utilitatem rei publ. Ci. mnogo koristiti, omnes utilitates in medium Ci. dati vsem v uporabo, kar je v splošno korist, non (illa) praesidia adferunt oratori aliquid Ci. nič ne vplivajo na govornika; o času: nunc hic dies aliam vitam adfert Ter., multa diem tempusque adferre posse L., dies, en, attulit ultro V.; po reklu aliquid utilitatis adferre dobi glag. occ. pomen prispevati, koristiti: aliquid adf. ad communem utilitatem Ci., nihil adf. ad communem fructum Ci., quid oves aliud afferunt nisi ut homines vestiantur? Ci.

Opomba: Pozni imp. adfers (= affer): Poeta ap. Fulg., It.

amistar sprijateljiti, spraviti, pomiriti

amistarse spraviti se, sprijateljiti se

aplacar [c/qu] pomiriti, spraviti, ublažiti, utešiti

aplacarse pomiriti se, poleči se

appease [əpí:z] prehodni glagol
pomiriti, ublažiti; spraviti, pobotati se; zadovoljiti, utešiti

applicō (adplicō) -āre -āvī -ātum (pesn. iz metričnih ozirov in v poznejši lat. -plicuī -plicitum; pri Ci. pf. applicuī le: pro Flacco 33, 82)

1. spraviti (spravljati) k čemu, prinesti (prinašati) k čemu, privesti, voditi k čemu, približevati, pritakniti (pritikati) kaj čemu, nasloniti (naslanjati), prisloniti (prislanjati), pristaviti (pristavljati): elephanti per stabilem ratem... acti ubi in minorem adplicatum transgressi sunt L. pritaknjeno, app. aliquem terrae V. k tlom pritisniti, (na tla) pobiti, remos vadis O. vesla (= ladjo) pritisniti k bregu, pristati z ladjo ob bregu, moenibus scalas Cu., corpus stipiti ali se stipiti arboris Cu., se applicare trunco (arboris) Iust. ali (med.) applicati arborum truncis Cu., app. se ad arborem C., se ad flammam Ci. približ(ev)ati se, corpus ad molem Cu., sudarium ad os Suet. držati pred usta, catulos stomacho ac pectori Plin. pritiskati k..., undas munimento arcis Cu. valiti proti..., alicui equum Vop. pripeljati pred koga; pesn.: osculaque adplicuit... feretro O. je poljubil, adplicat hunc (asellum) ulmo O. žene k brestu, boves illuc adplicat heros O. žene tja, capulo tenus adplicat ensem (sc. cervici) V. porine meč vanj; occ. priklopiti (priklapljati), pridružiti (pridruževati), tesno skleniti (sklepati), tesno strniti (strnjevati), tesno zvezati: coniuges captis Cu., praefectos lateri eius Cu., his Phrygas Cu., corpora corporibus L. tesno strnjevati se, se suis L., castra flumini ali sinistrum cornu ad oppidum L. tik ob reki (mestu) postaviti; poseb. pt. pf. applicātus (applicitus) 3 prizidan, naslonjen na kaj, stoječ (ležeč) ob čem: Leucas colli applicata L., applicata colli colonia Plin., nervi applicati ossibus Plin., applicitum est cubiculo hypocauston Plin. iun.

2. pren.
a) doda(ja)ti, spojiti (spajati) kaj s čim, (z)vezati kaj s čim: fortunae consilia L., priora sequentibus, verba verbis Q., bis senis mensibus annum Mart., voluptatem ad honestatem Ci.; refl. se applicare pridružiti (pridruževati) se komu, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, oprije(ma)ti se koga, česa, tesno skleniti (sklepati) se s kom; redko abs.: postilla... se adplicant, adglutinant Pl., quod in itinere tam familiariter se applicaverit Ci.; nav. z ad: hi se ad nos adplicant Ter., meque ad eundem... Molonem applicavi Ci., Sicilia se ad amicitiam... populi Rom. applicavit Ci., ad Atheniensium societatem se app. N., ad... feminae exemplum se app. Sen. ph. ravnati se po...; redkeje z dat.: se externo L., se familiariter alicuius ingenio Sen. ph.; med.: quibus applicari expediet, non implicari Sen. ph. pridružiti se jim, ne prikleniti jih nase; toda: app. aliquem Sen. ph. koga (tesno) nase prikleniti.
b) (z)valiti kaj na koga, (ob)dolžiti ga česa, (o)kriviti ga česa: eidem talia crimina Plin. iun.
c) (po)rabiti ali uporabiti (uporabljati) koga ali kaj pri čem ali za kaj: finitionem in rem Q., servum alicui officio Col., servum rei communi Dig., illa demonstratio, muliebria, neque vesti neque mundo applicari potest Dig.; abs.: applicito captivo Iust. kot tolmača (da bi govoril s kraljem).

3. navt. k bregu (po)gnati (ladjo) = prista(ja)ti z ladjo kje, (pri)pluti ali pritisniti (pritiskati) k bregu (h kraju); o mornarjih: applicant classem (sc. insulae: dat.) Cu.; z dat.: app. naves terrae L., navem ripae, terrae rates, navigia crepidini portūs Cu.; s praep.: classem in Erythraeam L., naves ad Heraeum L., navibus ad terram applicatis C. ko so pristali, navem ad eum (naufragum natantem) applicarunt Ci. so zakrmarili (ladjo) za njim; abs. in pass. = prista(ja)ti kje, ob čem: applicare ad terram Auct. b. Hisp., Iust., ad litus Amazonum, ad Eleusin Iust., quo applicaturi erant Front., applicari ignotis oris, in terras, ad terras O.; o ladjah = prista(ja)ti kje, ob čem: ut quocumque litore applicuisse naves hostium audissent L., applicare ripae, terrae Cu.; pesn. pren.: quo accidam? quo applicem? Enn. ap. Ci. kje naj pristanem? kje naj najdem pristan? quae vis immanibus adplicat (sc. te) oris? V. te žene k..., (Medea) Thraeces regionibus applicat angues O. obrne svoj kačji voz proti Trakiji.

4. pren. nagniti (nagibati) kaj k čemu, obrniti (obračati), napelj(ev)ati, usmeriti (usmerjati) na kaj (misli, duh, pozornost): modi, Lyde quibus obstinatas adplicet aures H., Diana votis puerorum amicas (prijazno) adplicat aures H., app. animum ad frugem Pl., animum aegrotum ad deteriorem partem Ter., se animus applicat (se nagiblje) et adiungit ad aliquid Ci.; quid enim dicis omne animal... applicatum esse ad se diligendum...? Ci., applicatus ad rem Ci.; od tod refl. applicare se ad aliquid poda(ja)ti se na kaj, posvetiti (posvečati) se čemu: se ad studium musicum Ter., se ad philosophiam, se ad ius civile, se ad historiam scribendam Ci. — Od tod adj. pt. pf.

1. applicātus 3 trdo se oblegajoč: aures Varr.

2. applicitus 3 prilagojen, primeren: rei cultus Q.

apportō (adportō) -āre -āvī -ātum

1. nesti, donesti (donašati), prinesti (prinašati), dopremiti (dopremljati), spraviti (spravljati): Bithyni ea, quae apportarat, abstulerunt N., app. ea ex Hispania C., ex Sicilia Siculum frumentum Ci., mercatura multa undique apportans Ci., Romam quae apportata sunt Ci.

2. pren. s seboj prinašati: quidnam apportas? Ter. kaj je novega? vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., adp. damnum Ter. povzročati, huc autem quo(m) extemplo adventum adporto Pl. nastopim, senectus, si nil quicquam aliud vitii adportes tecum Caecil. ap. Ci., cur anni tempora morbos adportant? Lucr.

atone [ətóun] prehodni glagol & prehodni glagol (for)
spokoriti, odkupiti (se)
arhaično spraviti

aufheben^*

1. (hochheben) pobrati, pobirati, (emporheben) dvigniti, dvigovati; eine Sitzung, Tafel: dvigniti se od, zaključiti, končati z

2. (abschaffen) odpraviti, ukiniti, ein Urteil, Beschlüsse: razveljaviti, die Geschäftsfähigkeit: odvzeti; sich gegenseitig aufheben izničevati se, izničiti se, uničiti se; Baukunst, Architektur den Druck: prestrezati; Medizin die Blutgerinnung: pretrgati, prekiniti

3. (aufbewahren) shraniti, hraniti, spraviti

aussöhnen spraviti, pomiriti, pobotati; sich aussöhnen pobotati se; figurativ sprijazniti se (mit z)

befördern

1. (transportieren) transportirati, prevažati; Briefe: odpošiljati, ekspedirati

2. den Ball in ein Loch, Schleim ins Freie: spraviti, potisniti

3. povišati, befördert werden napredovati (zu v)

beiseitelegen, beiseite legen dati na stran, spraviti

bestow [bistóu] prehodni glagol (on, upon komu)
podariti, podeliti, dati; nastati, spraviti, položiti

to bestow in marriage dati za ženo

bin [bin]

1. samostalnik
zaboj; košara; posoda; prekat

dust-bin zaboj za smeti, smetnjak

2. prehodni glagol
spraviti, spravljati v posodo (zaboj, košaro, prekat)

box² [bɔks] prehodni glagol
zaviti, spraviti; pregraditi; cepiti (drevesa)

to box the compass končati, kjer smo začeli

bringen (brachte, gebracht)

1. prinesti, prinašati, (wegbringen) odnašati, odnesti; einen Menschen, Wagen: pripeljati, (weg) odpeljati, ins Krankenhaus, an einen Ort: spraviti, das Essen auf den Tisch: postaviti

2. (begleiten) pospremiti, spremljati

3. (veröffentlichen) prinesti, prinašati

4. Hilfe, Trost, Unterstützung: dati, dajati, tudi: pomagati, tolažiti, podpreti, podpirati; Nutzen, Schaden, Verluste: povzročiti, povzročati, tudi: koristiti, škodovati, prinašati izgube; Ärger: povzročati (jezo); Ernte bringen obroditi

5. als Funktionsverb (glagol nepopolnega pomena) samostalnik nosi pomen: zum [Abschluß] Abschluss/Ende bringen zaključiti; in Ansatz/Anschlag bringen izračunati, oceniti; zur Anwendung bringen uporabiti; zum Ausdruck bringen izraziti; zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen uzavestiti; in Erfahrung zvedeti, ugotoviti; in Erinnerung bringen spomniti na (sich se) ; jemanden in Erregung bringen razburiti; in Unruhe bringen vznemiriti; in Wut/Zornbringen razjeziti, razkačiti; etwas in Gang bringen sprožiti; in Ordnung bringen urediti; Leben in etwas bringen poživiti (kaj)

6. es bringen: das bringt's! to je odlično; er bringt's je odličen

7. es zu etwas bringen priti do, uspeti; er hat es zu etwas gebracht uspelo mu je, da ...; es weit bringen daleč priti; es auf ... Jahre bringen doživeti ... let

8. um etwas bringen spraviti ob (kaj), oropati (česa), ogoljufati (za kaj)

9. etwas mit sich bringen biti, prinašati (das wird Gefahren mit sich bringen to bo nevarno)

10. etwas an sich bringen prisvojiti si; dobiti v roke

11. jemanden auf etwas bringen spraviti na misel; etwas hinter sich bringen opraviti, prestati; jemanden zu sich bringen spraviti (koga) k sebi/pameti/zavesti; jemanden zu etwas bringen pripraviti do; zum Schweigen bringen utišati; zum Sprechen bringen pripraviti do govorjenja

bring together prehodni glagol
spraviti, pomiriti; zbrati

bugsieren [Schiffahrt] Schifffahrt vlačiti, vleči, figurativ jemanden (koga) spraviti (kam), zvleči (koga)

cacciare

A) v. tr. (pres. caccio)

1. loviti:
cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati

2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
cacciare la malinconia odganjati otožnost
cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami

3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
cacciare le mani in tasca roke dati v žep
dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo

4. potegniti, potezati:
cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
cacciare un grido zakričati

B) v. intr. iti na lov

C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
dove ti eri cacciato? kam si se skril?

case² [keis] prehodni glagol
vložiti v skrinjo, spraviti, zatakniti; obložiti, prevleči, pokriti

caser [kaze] verbe transitif spraviti (kamor treba), namestiti

caser du linge spraviti perilo (v predale omare)
caser quelqu'un dans un emploi komu službo poiskati
(familier) caser quelqu'un priskrbeti komu službo, (dobro) omožiti ali oženiti koga
caser quelque chose dans sa tête v glavo si spraviti, zapomniti si
être casé biti preskrbljen
il a casé sa fille dans une riche famille svojo hčer je omožil v bogato družino
elle a trouvé à se caser prišla je do moža, omožila se je
tous ses enfants sont bien casés vsi njegovi otroci so dobro preskrbljeni
se caser namestiti se, najti si sobo, prostor (dans un autobus v avtobusu)