-
Frühling, der, pomlad; im Frühling spomladi
-
gíniti (-em) imperf.
1. (slabeti, hirati) languire, deperire; indebolirsi, infiacchirsi:
gine kakor sneg spomladi deperisce come la neve di primavera
volja mu gine la sua volontà si va infiacchendo
2. (umirati) morire
3. (ponehavati, izgubljati se) scomparire, svanire, perdersi
-
in1 Präposition: v; na (in die Sonne na sonce, in der Sonne na soncu, im Licht na svetlobi, im Rundfunk na radiu); bis in do; bis spät in (die Nacht) pozno v (noč); in Liebe z ljubeznijo; in der Nacht ponoči; im Winter/Frühling pozimi/spomladi; in zwei Tagen čez dva dni; in diesen Tagen te dni
-
in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če
-
kóliko adv.
1. (sprašuje po številu, količini) quanto:
koliko bratov imaš? quanti fratelli hai?
koliko stane liter vina? quanto costa un litro di vino?
2. pren. (izraža veliko količino ali mero) quanto; tanto:
koliko lepše je tu spomladi quanto più bello è qui in primavera
rešil je življenje ne vem koliko ljudem ha salvato la vita a non so quanti
-
krvomočnica samostalnik (rastlina) ▸
gólyaorrcvetoča krvomočnica ▸ virágzó gólyaorr
cvet krvomočnice ▸ gólyaorr virága
sorta krvomočnic ▸ gólyaorrfajta
olje krvomočnice ▸ gólyaorrolaj
čaj krvomočnice ▸ gólyaorrtea
posaditi krvomočnico ▸ gólyaorrt ültet
Sadike krvomočnic sadimo zgodaj jeseni ali spomladi. ▸ A gólyaorrpalántákat kora ősszel vagy tavasszal ültetjük el.
Povezane iztočnice: korenikasta krvomočnica, balkanska krvomočnica, gozdna krvomočnica, srebrna krvomočnica -
mačica samostalnik1. ponavadi v množini (vejica s socvetjem) ▸
barkašopek mačic ▸ barkacsokor
Zgodaj spomladi na sprehodu ob reki lahko naberete šopek mačic. ▸ Kora tavasszal a folyó mentén sétálva csokorba szedheti a barkát.
2. ponavadi v množini (socvetje) ▸
barkavirágzatvrbove mačice ▸ fűzbarka
leskove mačice ▸ mogyoróbarka
viseče mačice ▸ csüngő barkafüzér
V vsaki viseči mačici, moškemu socvetju, je lahko do dva milijona pelodnih zrnc! ▸ Minden csüngő barkavirágzaton, a hímvirágzaton akár kétmillió hímpor is lehet.
vejica z mačicami ▸ barkaág, barkavessző
3. lahko izraža pozitiven odnos (mačka) ▸
kismacska, kölyökmacskamlada mačica ▸ kiscica
Mnoge mlade mačice in mačke, ki živijo na prostem, dobijo ušesne pršice od matere ali od mačk v soseščini. ▸ Sok fiatal, szabadon élő kiscica fülében megtelepednek a rühatkák, amelyeket anyjuktól vagy a szomszédban élő macskáktól kapnak el.
4. izraža pozitiven odnos (mikavna ženska) ▸
cicababaDve mačici sta s sabo pripeljali celo spremljevalca, da sta potem ljubosumno s sokoljim pogledom opazovala vsak njun korak. Dekletci pa sta se jima vsake pol minute kislo nasmehnili, češ, saj sva čisto pridni. ▸ Két cicababa még kísérőt is hozott magával, hogy azok féltékenyen, sasszemmel figyeljék minden lépésüket. A hölgyecskék pedig minden fél percben fanyarul elmosolyodtak, jelezvén hogy hiszen ők jól viselkednek.
-
mlàdačan -čna -o: -a krava krava, ki je spomladi storila, se otelila
-
plešec samostalnik1. lahko izraža zafrkljivost (moški brez las) ▸
kopaszplešec z lasuljo ▸ kopasz férfi parókával
Dva plešca se prepirata: Mislim, da si ti bolj plešast kot jaz. ▸ Két kopasz férfi vitázik egymással: Szerintem te kopaszabb vagy, mint én.
Povezane iztočnice: navadni plešec2. Capsella (rastlina) ▸
pásztortáskaSpomladi lahko nabirate listje robid in malin, plešec ter druge zdravilne rastline. ▸ Tavasszal szeder- és málnalevelet, pásztortáskát és más gyógynövényeket gyűjthet.
Sopomenke: navadni plešec3. Gyps fulvus (vrsta jastreba) ▸
fakó keselyű Plešci so odlični in elegantni letalci, ki lahko med iskanjem hrane preletijo velike razdalje. ▸ A fakó keselyűk kitűnően és elegánsan repülnek, és élelemkeresés közben nagy távolságokat tudnak megtenni.
Sopomenke: beloglavi jastreb -
plíma high tide, high water, flood tide; flow; flux
najnižja plíma neap, neap tide
največja plíma spomladi spring tide
plíma in oseka the tides pl, ebb and flow, flux and reflux, high and low tide
plíma prihaja the tide is rising, there is an incoming (ali rising) tide, the tide is coming in
plíma odhaja the tide is falling, there is an ebb tide, the tide is going out
-
popláviti (-im) | poplávljati (-am) perf., imperf., tr., intr. inondare, allagare, sommergere; intr. dilagare:
narasla reka spomladi poplavlja polja il fiume in piena in primavera allaga i campi
rudnik je poplavila voda la miniera è allagata
trg poplavlja pop glasba sul mercato dilaga la musica pop
-
pozno [ô] spät; (ob pozni uri) zu später Stunde
pozno ponoči spät in der Nacht, spät nachts, zu vorgerückter Nachtstunde
pozno popoldne am Spätnachmittag
pozno poleti/jeseni/pozimi/spomladi im Spätsommer/ Spätherbst/Spätwinter/Spätfrühjahr
pozno zvečer spätabends, am späten Abend
pozno vstajati ein Spätaufsteher sein, ein Langschläfer sein
-
prebudíti prebújati to wake (up), to awaken, to awake; to arouse, to rouse (tudi figurativno)
prebudíti, prebújati se to wake (up), to awake, to be awakened (ali roused), to rouse
hrup me je prebudil the noise woke me up
vso hišo boš prebudil you'll wake the whole house
hrup, ki bi prebudil mrtvece a noise to waken the dead
žal mi je, da sem vas prebudil I am sorry I woke you up
prebudíti, prebújati iz letargije (apatije) to arouse from lethargy (apathy), to shake someone out of his lethargy
narava se prebudi spomladi nature wakes in spring
-
printemps [prɛ̃tɑ̃] masculin spomlad, vigred; figuré mladost
au printemps spomladi
une hirondelle ne fait pas le printemps (proverbe) ena lastovka še ne naredi pomladi; figuré en sam primer, eno samo dejstvo še ne upravičuje splošnega zaključka; vieilli leto
-
rastlin|a ženski spol (-e …) die Pflanze, das Gewächs; (alpska Alpenpflanze, balkonska Balkonpflanze, barvilna Färberpflanze, blazinasta Polsterpflanze, gorska Gebirgspflanze, herbarijska Herbarpflanze, indikatorska Zeigerpflanze, industrijska Industriepflanze, jamska Höhlenpflanze, kulturna Kulturpflanze, kompasna [Kompaßpflanze] Kompasspflanze, kopenska Landpflanze, koristna Nutzpflanze, krmna Futterpflanze, listnata Blattpflanze, matična Mutterpflanze, medonosna Bienenfutterpflanze, močvirska Sumpfpflanze, okrasna Zierpflanze, peskoljubna Sandpflanze, pionirska Pionierpflanze, plazeča se Kriechpflanze, plavajoča Schwimmpflanze, podvodna Unterwasserpflanze, puščavska Wüstenpflanze, resavska Heidepflanze, dolgega dne Langtagspflanze, kratkega dne Kurztagspflanze, za orientacijo Leitpflanze)
agronomija in vrtnarstvo fižolova/paradižnikova/riževa … rastlina die Bohnenpflanze/Tomatenpflanze/Reispflanze
rastlina zelene die Selleriestaude
mesojeda rastlina [insektenfressende] Insekten fressende Pflanze
rastlina, ki cvete … der -blüher
(ponoči Nachtblüher, jeseni Herbstblüher, spomladi Frühjahrsblüher, zgodaj poleti Vorsommerblüher, pozno poleti Hochsommerblüher, zgodaj Frühblüher …)
rastlina, ki jo oprašujejo … die -blume
(čmrlji Hummelblume, metulji Falterblume, nočni metulji Nachtfalterblume, netopirji Fledermausblume, ptiči Vogelblume)
rastlina kazalka … der -anzeiger
(kalcija Kalkanzeiger, dušika Stickstoffanzeiger)
del rastline der Pflanzenteil
… rastlin Pflanzen-
(določanje die Pflanzenbestimmung, fiziologija Pflanzenphysiologie, patologija die Pflanzenpathologie, varstvo der Pflanzenschutz, sredstvo za varstvo das Pflanzenschutzmittel, zgradba der Pflanzenbau, žlahtnjenje die Pflanzenzüchtung)
nauk o rastlinah die Pflanzenlehre, die Pflanzenkunde
bogat z rastlinami pflanzenreich
-
renaître* [rənɛtrə] verbe intransitif na novo se roditi, preroditi se; znova oživeti, se pojaviti, se razcveteti; figuré zopet zadihati, si oddahniti; poétique vrniti se
il renaît à la vie après sa longue maladie vrača se v življenje po svoji dolgi bolezni
renaître au bonheur zopet najti srečo
les fleurs renaissent au printemps cvetlice zopet zažive spomladi
le phénix renaît de ses cendres feniks se zopet rodi iz pepela
renaître à l'espérance zaživeti zopet v upanju
faire renaître le passé oživiti, oživljati preteklost
-
reverdir [rəvɛrdir] verbe transitif zopet ozeleniti; zeleno pobarvati; figuré pomladiti, poživiti; verbe intransitif zopet ozeleneti; figuré zopet oživeti
les feuilles des arbres reverdissent au printemps listje dreves zopet ozeleni spomladi
-
spomlád spring, springtime
na spomlád in spring
lansko (prihodnjo) spomlád last (next) spring
v zgodnji spomládi in early spring
-
spomlád printemps moški spol
spomladi au printemps
-
spomlád primavera f (tudi fig)
začetek spomladi comienzo m de la primavera
spomladi en primavera