Franja

Zadetki iskanja

  • Frühling, der, pomlad; im Frühling spomladi
  • gíniti (-em) imperf.

    1. (slabeti, hirati) languire, deperire; indebolirsi, infiacchirsi:
    gine kakor sneg spomladi deperisce come la neve di primavera
    volja mu gine la sua volontà si va infiacchendo

    2. (umirati) morire

    3. (ponehavati, izgubljati se) scomparire, svanire, perdersi
  • in1 Präposition: v; na (in die Sonne na sonce, in der Sonne na soncu, im Licht na svetlobi, im Rundfunk na radiu); bis in do; bis spät in (die Nacht) pozno v (noč); in Liebe z ljubeznijo; in der Nacht ponoči; im Winter/Frühling pozimi/spomladi; in zwei Tagen čez dva dni; in diesen Tagen te dni
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • kóliko adv.

    1. (sprašuje po številu, količini) quanto:
    koliko bratov imaš? quanti fratelli hai?
    koliko stane liter vina? quanto costa un litro di vino?

    2. pren. (izraža veliko količino ali mero) quanto; tanto:
    koliko lepše je tu spomladi quanto più bello è qui in primavera
    rešil je življenje ne vem koliko ljudem ha salvato la vita a non so quanti
  • krvomočnica samostalnik
    (rastlina) ▸ gólyaorr
    cvetoča krvomočnica ▸ virágzó gólyaorr
    cvet krvomočnice ▸ gólyaorr virága
    sorta krvomočnic ▸ gólyaorrfajta
    olje krvomočnice ▸ gólyaorrolaj
    čaj krvomočnice ▸ gólyaorrtea
    posaditi krvomočnico ▸ gólyaorrt ültet
    Sadike krvomočnic sadimo zgodaj jeseni ali spomladi. ▸ A gólyaorrpalántákat kora ősszel vagy tavasszal ültetjük el.
    Povezane iztočnice: korenikasta krvomočnica, balkanska krvomočnica, gozdna krvomočnica, srebrna krvomočnica
  • mačica samostalnik
    1. ponavadi v množini (vejica s socvetjem) ▸ barka
    šopek mačic ▸ barkacsokor
    Zgodaj spomladi na sprehodu ob reki lahko naberete šopek mačic. ▸ Kora tavasszal a folyó mentén sétálva csokorba szedheti a barkát.

    2. ponavadi v množini (socvetje) ▸ barkavirágzat
    vrbove mačice ▸ fűzbarka
    leskove mačice ▸ mogyoróbarka
    viseče mačice ▸ csüngő barkafüzér
    V vsaki viseči mačici, moškemu socvetju, je lahko do dva milijona pelodnih zrnc! ▸ Minden csüngő barkavirágzaton, a hímvirágzaton akár kétmillió hímpor is lehet.
    vejica z mačicami ▸ barkaág, barkavessző

    3. lahko izraža pozitiven odnos (mačka) ▸ kismacska, kölyökmacska
    mlada mačica ▸ kiscica
    Mnoge mlade mačice in mačke, ki živijo na prostem, dobijo ušesne pršice od matere ali od mačk v soseščini. ▸ Sok fiatal, szabadon élő kiscica fülében megtelepednek a rühatkák, amelyeket anyjuktól vagy a szomszédban élő macskáktól kapnak el.

    4. izraža pozitiven odnos (mikavna ženska) ▸ cicababa
    Dve mačici sta s sabo pripeljali celo spremljevalca, da sta potem ljubosumno s sokoljim pogledom opazovala vsak njun korak. Dekletci pa sta se jima vsake pol minute kislo nasmehnili, češ, saj sva čisto pridni. ▸ Két cicababa még kísérőt is hozott magával, hogy azok féltékenyen, sasszemmel figyeljék minden lépésüket. A hölgyecskék pedig minden fél percben fanyarul elmosolyodtak, jelezvén hogy hiszen ők jól viselkednek.
  • mlàdačan -čna -o: -a krava krava, ki je spomladi storila, se otelila
  • plešec samostalnik
    1. lahko izraža zafrkljivost (moški brez las) ▸ kopasz
    plešec z lasuljo ▸ kopasz férfi parókával
    Dva plešca se prepirata: Mislim, da si ti bolj plešast kot jaz. ▸ Két kopasz férfi vitázik egymással: Szerintem te kopaszabb vagy, mint én.
    Povezane iztočnice: navadni plešec

    2. Capsella (rastlina) ▸ pásztortáska
    Spomladi lahko nabirate listje robid in malin, plešec ter druge zdravilne rastline. ▸ Tavasszal szeder- és málnalevelet, pásztortáskát és más gyógynövényeket gyűjthet.
    Sopomenke: navadni plešec

    3. Gyps fulvus (vrsta jastreba) ▸ fakó keselyű
    Plešci so odlični in elegantni letalci, ki lahko med iskanjem hrane preletijo velike razdalje. ▸ A fakó keselyűk kitűnően és elegánsan repülnek, és élelemkeresés közben nagy távolságokat tudnak megtenni.
    Sopomenke: beloglavi jastreb
  • plíma high tide, high water, flood tide; flow; flux

    najnižja plíma neap, neap tide
    največja plíma spomladi spring tide
    plíma in oseka the tides pl, ebb and flow, flux and reflux, high and low tide
    plíma prihaja the tide is rising, there is an incoming (ali rising) tide, the tide is coming in
    plíma odhaja the tide is falling, there is an ebb tide, the tide is going out
  • popláviti (-im) | poplávljati (-am) perf., imperf., tr., intr. inondare, allagare, sommergere; intr. dilagare:
    narasla reka spomladi poplavlja polja il fiume in piena in primavera allaga i campi
    rudnik je poplavila voda la miniera è allagata
    trg poplavlja pop glasba sul mercato dilaga la musica pop
  • pozno [ô] spät; (ob pozni uri) zu später Stunde
    pozno ponoči spät in der Nacht, spät nachts, zu vorgerückter Nachtstunde
    pozno popoldne am Spätnachmittag
    pozno poleti/jeseni/pozimi/spomladi im Spätsommer/ Spätherbst/Spätwinter/Spätfrühjahr
    pozno zvečer spätabends, am späten Abend
    pozno vstajati ein Spätaufsteher sein, ein Langschläfer sein
  • prebudíti prebújati to wake (up), to awaken, to awake; to arouse, to rouse (tudi figurativno)

    prebudíti, prebújati se to wake (up), to awake, to be awakened (ali roused), to rouse
    hrup me je prebudil the noise woke me up
    vso hišo boš prebudil you'll wake the whole house
    hrup, ki bi prebudil mrtvece a noise to waken the dead
    žal mi je, da sem vas prebudil I am sorry I woke you up
    prebudíti, prebújati iz letargije (apatije) to arouse from lethargy (apathy), to shake someone out of his lethargy
    narava se prebudi spomladi nature wakes in spring
  • printemps [prɛ̃tɑ̃] masculin spomlad, vigred; figuré mladost

    au printemps spomladi
    une hirondelle ne fait pas le printemps (proverbe) ena lastovka še ne naredi pomladi; figuré en sam primer, eno samo dejstvo še ne upravičuje splošnega zaključka; vieilli leto
  • rastlin|a ženski spol (-e …) die Pflanze, das Gewächs; (alpska Alpenpflanze, balkonska Balkonpflanze, barvilna Färberpflanze, blazinasta Polsterpflanze, gorska Gebirgspflanze, herbarijska Herbarpflanze, indikatorska Zeigerpflanze, industrijska Industriepflanze, jamska Höhlenpflanze, kulturna Kulturpflanze, kompasna [Kompaßpflanze] Kompasspflanze, kopenska Landpflanze, koristna Nutzpflanze, krmna Futterpflanze, listnata Blattpflanze, matična Mutterpflanze, medonosna Bienenfutterpflanze, močvirska Sumpfpflanze, okrasna Zierpflanze, peskoljubna Sandpflanze, pionirska Pionierpflanze, plazeča se Kriechpflanze, plavajoča Schwimmpflanze, podvodna Unterwasserpflanze, puščavska Wüstenpflanze, resavska Heidepflanze, dolgega dne Langtagspflanze, kratkega dne Kurztagspflanze, za orientacijo Leitpflanze)
    agronomija in vrtnarstvo fižolova/paradižnikova/riževa … rastlina die Bohnenpflanze/Tomatenpflanze/Reispflanze
    rastlina zelene die Selleriestaude
    mesojeda rastlina [insektenfressende] Insekten fressende Pflanze
    rastlina, ki cvete … der -blüher
    (ponoči Nachtblüher, jeseni Herbstblüher, spomladi Frühjahrsblüher, zgodaj poleti Vorsommerblüher, pozno poleti Hochsommerblüher, zgodaj Frühblüher …)
    rastlina, ki jo oprašujejo … die -blume
    (čmrlji Hummelblume, metulji Falterblume, nočni metulji Nachtfalterblume, netopirji Fledermausblume, ptiči Vogelblume)
    rastlina kazalka … der -anzeiger
    (kalcija Kalkanzeiger, dušika Stickstoffanzeiger)
    del rastline der Pflanzenteil
    … rastlin Pflanzen-
    (določanje die Pflanzenbestimmung, fiziologija Pflanzenphysiologie, patologija die Pflanzenpathologie, varstvo der Pflanzenschutz, sredstvo za varstvo das Pflanzenschutzmittel, zgradba der Pflanzenbau, žlahtnjenje die Pflanzenzüchtung)
    nauk o rastlinah die Pflanzenlehre, die Pflanzenkunde
    bogat z rastlinami pflanzenreich
  • renaître* [rənɛtrə] verbe intransitif na novo se roditi, preroditi se; znova oživeti, se pojaviti, se razcveteti; figuré zopet zadihati, si oddahniti; poétique vrniti se

    il renaît à la vie après sa longue maladie vrača se v življenje po svoji dolgi bolezni
    renaître au bonheur zopet najti srečo
    les fleurs renaissent au printemps cvetlice zopet zažive spomladi
    le phénix renaît de ses cendres feniks se zopet rodi iz pepela
    renaître à l'espérance zaživeti zopet v upanju
    faire renaître le passé oživiti, oživljati preteklost
  • reverdir [rəvɛrdir] verbe transitif zopet ozeleniti; zeleno pobarvati; figuré pomladiti, poživiti; verbe intransitif zopet ozeleneti; figuré zopet oživeti

    les feuilles des arbres reverdissent au printemps listje dreves zopet ozeleni spomladi
  • spomlád spring, springtime

    na spomlád in spring
    lansko (prihodnjo) spomlád last (next) spring
    v zgodnji spomládi in early spring
  • spomlád printemps moški spol

    spomladi au printemps
  • spomlád primavera f (tudi fig)

    začetek spomladi comienzo m de la primavera
    spomladi en primavera