Franja

convenir* (glej venir) soglašati, zediniti se; domeniti se, dogovoriti se; sniti se, sestati se, zbrati se; prijati, ugajati; koristiti; ustrezati; spodobiti se; pripadati

convenir con una opinión soglašati z nekim mnenjem
convenir en algo zediniti se o čem, privoliti v kaj, odobriti kaj
convengo que... priznam, da ...
convengo en ello sem za to
conviene (hacerlo) treba je (to napraviti), spodobi se, umestno je
me conviene prav mi je, ustreza mi
al enfermo le conviene reposo bolnik je potreben počitka
(conviene) a saber namreč
según convenga po mili volji
convenirse zediniti se (en, a, con o)
convenirse con alg. zediniti se s kom, dogovoriti se

convenire^*

A) v. intr. (pres. convēngo)

1. zbirati se

2. soglašati, strinjati se:
convenire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem
ne convengo res je, strinjam se

3. spodobiti se, biti primerno

B) v. intr. impers. (pres. conviēne) biti koristno, koristiti; treba je:
le conviene tacere bolje bo, če molčite

C) ➞ convenirsi v. rifl. (pres. si conviēne) spodobiti se, pristajati

Č) v. tr.

1. dogovoriti, dogovarjati se (o)

2.
convenire in giudizio qcn. pravo koga klicati na sodišče

corresponder soglašati; prilegati se; spodobiti se; ustrezati; pripadati

corresponder a una invitación sprejeti vabilo
a él le corresponde pagar na njem je vrsta, da plača
corresponderse ustrezati si, ujemati se; občevati (z); dopisovati si

cuveni *cuvine vr.

1. pripadati, pristajati

2. spodobiti se

deceō -ēre decuī (—)

1. krasiti, poda(ja)ti se, prilegati se: „ decere“ quasi „aptum esse“ Ci., velatā parte oris, … quia sic decebat T.; nav. trans. decet aliquem aliquid: me aspice … , ut haec (vestis) me deceat Pl., quem tenues decuere togae H., te toga picta decet Pr., alba (bela obleka) decent Cererem O., quem decet muliebris ornatus O., ista decent humeros gestamina nostros O.; pren.: illa ornamenta decere me … non putabam Ci.

2. pren. spodobiti se, dostojno biti, prist(aj)ati; brez subj.: fecisti ut decuerat Ter., perge, decet V., quo maiorem spem habeo nihil fore aliter ac deceat Ci. ep., ieci fundamenta serius quam decuit Ci.; z zaimenskim subj.: multi dubitabant, quid deceat Ci., et quod decet honestum est et quod honestum est decet Ci.; s subjektnim nom. in z acc. personae: nec scit, quod augurem decet Ci., arta decet sanum comitem toga H., parvum parva decent H.; predklas. in star. z dat. personae: ita nobis decet Ter., istuc facinus nostro generi non decet Pl., locum editiorem, quam victoribus decebat, capit S. fr., ali z abl. personae: ut meque teque maxume atque ingenio nostro decuit (= dignum erat) Pl. Pri kom? z apud, pri čem? z abl.: Q. (XI, 3, 150). Subj. z inf.: iniusta impetrare non decet Pl., exemplis grandioribus decuit uti Ci., gaudere decet, laetari non decet Ci.; pogosteje z ACI: oratorem irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., non enim decere se arbitrabatur … asseclam esse praetoris N., omnes bonos rei publicae subvenire decebat S., omnes homines ab odio … vacuos esse decet S., non … deos hominesque omnes armatos opem ferre, in Capitolium currere decuit? L.; z ACI pass.: num dubitas, quin specimen naturae capi deceat ex optima quaque natura? Ci., Periclen … violari versibus et eos agi in scaena non plus decuit quam … Ci., mortalin decuit violari volnere divum? V. — Adj. pt. pr. decēns -entis, adv. decenter,

1. spodoben, dostojen, primeren: color H., genus Sen. ph., corporis decens motus Q., habitus decentior quam sublimior fuit T. bolj srednje postave kakor velika, decentissimae exsequiae Ci., locum teneant sortita decenter H., lacrimare decenter O., decentissime descripta Ci.; pren.: quid verum atque decens sit H., lasciva decentius aetas H. ki ji bolj pristoji prešernost.

2. pesn. ljubek, privlačen, mičen, dražesten, čeden, lep, zal: d. Venus, Gratiae decentes H., mālae decentes H. cvetoča lica, d. Cynthia Pr., d. facies, tempora crine decentia O., decentior equus Q., pulcher et decens toto corpore Suet. (o Domicijanu)

Opomba: Pogosto se mora decet sloveniti s spodobilo bi se, decebat in decuit s spodobilo bi se bilo.

dòličiti -ī spodobiti se: našoj ženi to ne doliči

dòlikovati -ujēm spodobiti se: djevojkama dolikuje da su skromne; govorite kako vam dolikuje

dostájati se dostòjīm se
1. biti vreden, zaslužiti: nisi se raja dostajala; ti si izdajica, ti si se dostajao da umočiš svoju ruku u bratsku krv
2. spodobiti se: ne dostoji se djevojci u oltar ući

encajar vložiti, vstaviti; tesno zapreti, zapahniti; sprožiti; zadati (udarec); vsiliti, naložiti; nalagáti, varati; prilegati se; spodobiti se

encajar un bofetón (a) prisoliti zaušnico
encajar las manos podati in stisniti si roke
encajar bien dobro se prilegati
tu proposición encaja mal tvoj predlog ni sprejemljiv
encajar en la vida vdati se v življenje
encajarse vsiliti se; obleči se (v plašč)
se encajó entre nosotros prikradel se je med nas

fit³ [fit]

1. prehodni glagol
prilagoditi, uravnati, urediti; opremiti, oskrbeti; (obleko) pomerjati; montirati; oborožiti

2. neprehodni glagol
ustrezati, biti pogodu; prilagoditi se; spodobiti se; prilegati se

to fit the bill ustrezati zahtevam

líčiti -īm
1. biti podoben: ličiti na koga, na što, nekome, nečemu; on liči na oca; silno je ličio majci; sve skupa je ličilo crtežu iz dječjih crtanki; dvorana je toga dana ličila na koncertnu salu
2. spodobiti se: ovakvo ti ponašanje ne liči; i plakao bi, da mu plakati liči

pertain [pə:téin] neprehodni glagol
pripadati (to)
nanašati se (to na)
tikati se, spodobiti se

pertaining to ki se nanaša na kaj, ki se tiče česa

príličiti -īm
1. spodobiti se: on živi kao što priliči otmjenom čovjeku
2. prilegati se: ne priliči svakome svašta

pristòjati se pristòjī se
1. spodobiti se: nije obučen kako se u ovakvu društvu pristoji
2. podati se: evo sam ti donio krnnu, koja se tebi pristoji

probar [-ue-] poskusiti, pomeriti (obleko); preskusiti, na preskušnjo dati; pokusiti; dokazati; prilegati se; spodobiti se; prijati

probar la coartada dokazati svoj alibi
probar las fuerzas preskusiti moči
probar la paciencia postaviti potrpežljivost na preskušnjo
probar bien (mal) dobro (slabo) deti

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

spȁdati -ām
1. padati, lesti dol: spadaju mi čarape
2. padati, nižati se: cijene živežnim namirnicama spadaju; vrućina spada
3. hujšati
4. spadati: to ne spada ovamo, u vašu struku; spadati u ludnicu, u tamnicu
5. pripadati: napravite red, kako to po propisima spada; na vas to ne spada to vam ne pripada
6. spodobiti se: on je večeras bio naš gost u kući i valjalo ga je dočekati kao što spada

šȉkati se šȉkā se, šȉkovati se šȉkujē se (sr. chic) pog. spodobiti se

venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

venir bien pristati (obleka)
no me viene to mi ni prav
viene borracho čisto pijan je
la República por venir bodoča republika
verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
viene en el diario je v časopisu
ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
al venir él ob njegovem prihodu
venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
¡venga esta carta! daj mi to pismo!
¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
venir a: venir al mundo na svet priti
le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
hacer venir al suelo na tla vreči
vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
venir de: de ello viene iz tega sledi
venir de hacer pravkar napraviti
venir en: venir en ayuda priti na pomoč
no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
vino en declarar que končno je izjavil, da
vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
¡venga por acá! pridite semkaj!
venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
venir corriendo priteči
venir volando prileteti
viene cansado utrujen je
vengo herido ranjen sem
venir molido do smrti sem utrujen
eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
venirse a alg. napasti koga
venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)

годи́тися -ди́ться недок., spodóbiti se -i se nedov., v 3. os.