Franja

caeremōnia (mlajše caerimōnia) -ae, f

1. spoštovanje, sveti strah: summa religione caerimoniaque sacra Cereris conficere Ci., quod (sacrarium) summa colebatur caerimonia N.

2. occ. častitljivost, svetost: qui... perfidiā legationis ipsius caerimoniam polluerit Ci., caerimonia deorum C. ap. Suet., caerimonium loci corpore loto poluisse T., augendum (esse) caerimoniam loco T.

3. met. pobožno in svečano opravilo, svečan običaj, verski običaj, pobožen obred, svečanost; večinoma v pl.: gravissima caerimonia C., barbara caerimonia Suet., caerimoniae sepulcrorum Ci., religiones caerimoniaeque sacrorum Ci., caerimoniae virginum Ci. Vestalk, Vestae matris caerimoniae Ci., stupro caerimonias pollucre Ci., nunc nos... omnes caerimonias polluimus L., c. publicae T., Suet., libri caerimoniarum T. obrednik; pl. caerimoniae tudi = svetinje, bogoslužni predmeti: non religione nec caerimoniis T.

Opomba: Pri Prud. cĕrĭmōnĭa.

cāritās -ātis, f (cārus)

1. visoka cena, dragost, draginja: Varr., Plin., tanta vilitas annonae ex summa caritate rei frumentariae consecuta est Ci., c. nummûm Ci., ingravescit annona, ut inopia ac fames, non caritas timeatur Ci., in caritate Ci. ob draginji, c. vini Suet.

2. pren. čislanje, spoštovanje, vdanost, privrženost, ljubezen: ea caritas, quae est inter natos et parentes Ci., apud milites tanta caritate erat, ut... L., eximia caritate hominem diligere Cu., multa signa caritatis T., c. uxoria Ps.-Q.; s subjektnim gen.: credo vos non pecuniam, sed caritatem civium concupisse Ci. spoštovanje državljanov, mors filiae caritatem illius necessitudinis non ademit Ci. ljubezni sorodnikov, orbis terrarum divitias accipere nolo pro patriae caritate N. za ljubezen domovine (= rojakov), amor civium et c. L.; z objektnim gen.: nihil sine caritate vestri ordinis loquor Ci., caritate patriae ductus N. iz ljubezni do domovine, c. parentum Ci., liberorum L.; pogosto s praep.: c., quae est inter natos et parentes Ci., retinere caritatem in pastores Ci., c. in regem Cu., ingenita erga patriam c. L.; v pl.: Ap., omnes omnium caritates Ci. vsa čustva za vse, familiarum caritates Arn. drage rodbinske vezi; met. caritates = draga bitja, ljubljenci: Amm.

concepto moški spol pojem, ideja, misel; mnenje, sodba; spoštovanje, čislanje; (dober) glas; besedna igra

tener un alto concepto de imeti visoko mnenje o
en concepto de v svojstvu
en concepto de honorario kot honorar
en mi concepto po mojem mnenju
en un concepto kratko in malo
por todos conceptos v vsakem pogledu
bajo todos los conceptos vsekakor
emitir concepto (sobre) svojo sodbo izraziti (o)
formarse concepto de predstavljati si

consideración ženski spol preudarjanje, preudarek; obzir; upoštevanje; ugled; spoštovanje

de consideración važen, pomemben; znaten
de poca consideración nepomemben; neznaten
falta de consideración brezobzirnost
en consideración (de) glede (na)
entrar en consideración v poštev priti
tener en consideración a/c nekaj imeti v vidu, na nekaj misliti
tenerle consideración a uno obzirno s kom ravnati
tomar en consideración a/c imeti obzir do česa, upoštevati; v obzir vzeti
con toda consideración s spoštovanjem

consideráţie -i f

1. spoštovanje, obzir, ugled

2. upoštevanje, preudarek, presoja
□ a lua în consideraţie upoštevati

consideration [kənsidəréišən] samostalnik
ogledovanje; uslužnost, pozornost, pažnja, pazljivost; premišljevanje, premislek; cenitev, spoštovanje; ozir, uvaževanje; nagib; odškodnina, nadomestilo, vračilo; premirje; napitnina; važnost; ugled

after due consideration po zrelem premisleku
budget consideration proračunski načrt
to give consideration to pretehtati, upoštevati
to leave out of consideration ne upoštevati
money is no consideration denar ni vprašanje
on no consideration za nič na svetu
under consideration v pretresu, ki se preučuje
in consideration of glede, zastran
in consideration of the sum za znesek
to take into consideration upoštevati
that is a consideration to je upoštevanja vredno

considération [-rasjɔ̃] féminin upoštevanje, poštev; presojanje; motrenje, razglabljanje, razmišljanje; obzir, spoštovanje, ugled; pomembnost

de considération ugleden
après mûre considération po zrelem premisleku
en considération de z ozirom na, glede na, zaradi
en considération de ses mérites spričo njegovih zaslug
par considération pour quelqu'un iz obzira, spoštovanja do koga
agréez l'assurance de ma considération distinguée z odličnim spoštovanjem (konec pisma)
agir sans considération nepremišljeno ravnati
avoir, mettre, prendre, faire entrer en considération upoštevati, ozirati se na
ne pas entrer en considération ne priti v poštev
mériter considération zaslužiti upoštevanje
ne pas être pris en considération ne biti upoštevan
jouir de la considération de tous uživati spoštovanje pri vseh

considerazione f

1. upoštevanje, poštev, preudarjanje, preudarek, presoja:
dopo attenta considerazione po temeljitem preudarku
degno di considerazione važen, upoštevanja vreden
prendere in considerazione upoštevati

2. spoštovanje, obzir, ugled:
avere in considerazione qcn. koga ceniti

3. previdnost, preudarnost:
uomo senza considerazione nepremišljen človek

4. razmišljanje, opazka:
brevi considerazioni sull'accaduto nekaj kratkih opazk o dogodku

consistance [kɔ̃sistɑ̃s] féminin konsistenca, trdnost, čvrstost snovi; gostota; obstojnost, trajnost, trpežnost; ugled, spoštovanje

caractère masculin sans consistance neodločen, netrden značaj
nouvelle féminin sans consistance nezanesljiva, neosnovana novica
prendre consistance strditi se, zgostiti se

conto m

1. računanje, račun:
fare un conto izračunati
il conto torna račun je točen; pren. zadeva je jasna
conto alla rovescia odštevanje
conto corrente tekoči račun
saldare, chiudere il conto pren. poravnati račune
cameriere, il conto! račun, prosim!

2. pren. ocena, predvidevanje:
a conti fatti, in fin dei conti navsezadnje
a ogni buon conto sicer

3. pren. predmet, zadeva:
questo è un altro conto to je drug par rokavic
far conto di predstavljati si, delati se
rendersi conto di qcs. kaj doumeti

4. pren. spoštovanje, čislanje:
persona da conto, di conto ugledna oseba
avere in buon conto, in gran conto čislati, ceniti

5. pren. korist:
tornare conto splačati se
mette conto splača se
per conto di qcn. na račun, v imenu nekoga
per conto mio, tuo, suo kar zadeva mene, tebe, njega
PREGOVORI: conti chiari, amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji

crainte [krɛ̃t] féminin strah, bojazen; spoštovanje, respekt

crainte de quelque chose strah pred čim
dans la crainte que, de crainte que v, iz strahu, da ...
crainte de Dieu (religion) bogaboječnost
avoir crainte bati se

credit¹ [krédit] samostalnik
dobro ime, zaupanje; kredit, up; ugled, čast; zasluga; vpliv; pomembnost, spoštovanje; spričevalo opravljenem izpitu
ameriško reklama (v oddajah)

to give credit to verjeti čemu, zaupati komu
he is credit to his family je v čast svoji družini
it does you credit čast vam dela
to give credit for pripisovati (komu) kaj
to add to s.o.'s credit povečati komu ugled
to take credit for lastiti si zasluge za
letter of credit kreditno pismo
ameriško credit line navedba, od kod je vzet citat
to place (ali enter, put, pass, carry) credit to v dobro zapisati
with credit častno, odlično

cultūra -ae, f (colere)

1. obdelovanje, sajenje, vzgoja, gojitev; abs.: agros habent culturā meliores Ci.; z objektnim gen.: c. agri Ci. (pozneje ena beseda agrīcultūra -ae, f), fundi c. Ci., c. agelli, agri culturae Lucr., cultura agrorum Suet., si nulla cultura (vitis) adhibeatur Ci.; met. nasad, zasad: hortorum c. Hier.; s subjektnim gen.: agros desertos a cultura hominum liberorum esse non oportere Ci.

2. occ. poljedelstvo, kmetovanje, kmetijstvo: Varr., Col., Q., nec cultura placet longior annuā H.; v pl. = posamezne veje kmetijstva: Col.

3. pren.
a) izobraževanje, moralno izpopolnjevanje, „kultura“: cultura autem animi philosophia est Ci., nemo adeo ferus est, ut non mitescere possit, si modo culturae patientem commodet aurem H.
b) čaščenje, spoštovanje, poklanjanje: dulcis inexpertis cultura potentis amici H.
c) češčenje, spoštovanje kakega božanstva ali božjih stvari, bogočastje: Min., vana Tert., dei unici pia et religiosa Lact., ritūs sacrorum et culturae Lact., omnium culturarum sacerdotium (= sacerdotum) Lamp.

cultus -ūs, m (colere)

1. obdelovanje, obdelava, sajenje, gojitev; abs.: Mel., Q., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L.; z adj.: regiones omni cultu propter vim frigoris aut caloris vacantes Ci., mons vastus ab natura et humano cultu S., loca humano cultu vacua Cu., humani cultus rara vestigia Cu., patrii cultūs V. obdelovanje polj po običajih prednikov; z objektnim gen.: Col., Sen. rh., Fl., c. agrorum L.; v pl.: cultūs agrorum Ci., Col., Lact., genus hominum suetum rapinis magis quam agri cultibus S. fr., tum patitur cultūs ager O., locorum cultūs O. obdelave; met. v pl. nasadi, zasadi, obdelana polja, njive: omnes cultus fructusque Cereris in iis locis interisse Ci.; s subjektnim gen.: nullius agricolae cultu Ci., quod est tam asperum saxetum, in quo agricolarum cultus non elaboret? Ci., insulam Gyarum immitem et sine cultu hominum esse T.

2.
a) (o živini) vzgoja, gojenje, oskrbovanje, oskrba, reja, vzrejanje: qui cultus habendo sit pecori V.; s subjektnim gen.: quae (oves) quidem neque ali … neque ullum fructum edere ex se sine cultu hominum et curatione potuissent Ci.
b) (o človeku) nega, negovanje; abs.: copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque L.; z objektnim gen.: vestitus cultusque corporis Ci., adhibere cultum et curationem corporis Ci., victus cultusque corporis C., eripi feminis cura cultusque sui non potest Cels.

3. okras, okrasje, nakit, lepotičje, lišp, (sijajna) oprava, obleka, noša: Val. Max., Val. Fl., Plin. iun., Suet., Iust., ornavit (Thuyn) etiam torque atque armillis aureis ceteroque regio cultu N., c. miserabilis S., forma hominis miseranda cultu V. v revni obleki, ne virilis cultus in caedem (eum) … proriperet H., c. rusticus, militaris, amoenior, mundior iusto L., c. Punicus habitusque L., munditiae et ornatus et cultus, haec feminarum insignia sunt; … hunc mundum muliebrem appellarunt maiores nostri L., incinctus Gabino cultu L., specto cultum faciemque gradumque O., protinus induitur faciem cultumque Dianae O., c. pastoralis Vell., omni cultu triumphantium uti Vell., regali cultu habituque Cu., equites deinde Babylonii suo equorumque cultu … ultimi ibant Cu., colligere cultum suum Petr. svoj popotni plašč, c. muliebris Q., cultum dicimus, quem mundum muliebrem vocant Tert.; v pl.: regales cultus H., an cultus dotales … venum dedisset T. nevestin nakit, non his instrui cultus suos T.; sg. (tudi o stvareh): triumphi Vell. sijaj, vehiculum … cultu haud sane a vilioribus vulgatisque usu abhorrens Cu., arma quoque ad pristinum refecta sunt cultum Cu. blišč, aedes neque laxitate neque cultu conspicuae Suet.; pren. lepota, ličnost govora: scribere non sine cultu et nitore Q., carere cultu ac sententiis Atticis Q., locus exquisite et poëtico cultu enituit T.

4. način življenja, ureditev življenja, življenje, (o odraščajočih) tudi telesna vzgoja: Val. Max., Suet., c. vitae Ci., cultus victusque Ci., tenuissimo cultu vivere Ci. skromno, parsimonia victūs atque cultūs N. varčnost pri hrani in drugih življenjskih potrebah, (Pausanias) cultum vestitumque mutavit N., c. domesticus N. domača udobnost, c. Gallorum C., cultu et feritate non multum a Germanis differre Hirt. (ἓν διὰ δυοῖν) v neolikanem (divjaškem) življenju, Iugurthamque … eodem cultu quo liberos suos domi habuit S. je prav tako vzgajal kakor … , filiorum multus pueritiae c. S. sijajno dvorjanstvo za sinove, ultra Aethiopiam cultu Persarum agere S. fr., c. liberalis, humilis L., c. magnae fortunae L. visokemu stanu primerno življenje, gens dura atque aspera cultu V. utrjen v krutem življenju; occ. razkošno življenje, razkošnost, razkošje, udobno življenje, udobnost, udobje: c. humanitasque provinciae C., lubido stupri, ganeae ceterique cultus non minor incesserat S., c. ac desidia imperatoris L.

5. pren.
a) vzgajanje, vzgoja, izobraževanje, izobraženost, omika; abs.: genus hominum ad honestatem natum malo cultu corruptum Ci., homines a fera agrestique vita ad hunc humanum cultum civilemque deducere Ci. do tega položaja človeške in državne omike, de natura cultuque eius paucis dicere S., quīs neque mos neque cultus erat S., aspera sano levare cultu H., quid tam dignum cultu atque labore ducamus quam … Q., cultui est hoc legisse Gell.; z objektnim gen.: doctrina rectique cultūs pectora roborant H., animorum corporumque c. L., c. ingenii, cultum liberorum procurare Gell.
b) duševna nega, negovanje = ukvarjanje, bavljenje s čim: animi Ci., studiorum liberalium Sen. ph., litterarum Sen. ph., Gell., Iust., c. et studium philosophiae Gell.
c) α) čaščenje, spoštovanje, poklanjanje: sanguine convinctis tribuitur cultus Ci. se izkazujejo časti, benevolis officium et diligens tribuitur cultus Ci., c. meus T. meni izkazane časti, de cultu sui … respondit T. o njemu izkazanih časteh, c. in regem Cu. β) češčenje kakega božanstva, bogočastje: Val. Max., Lact., c. deorum Ci. ali deûm Cu. bogočastje, primus est deorum cultus deos credere Sen. ph., c. numinum T., cultui Christiano adhaerere Amm.; v pl.: deorum cultūs religionumque sanctitates Ci., cultūs iusti ac pii Lact.; occ. izvrševanje, opravljanje čaščenja: exquisitus religionis c. ali exquisitus et novus religionis c. Val. Max., c. religionis Aug.

čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
2. čast, poštenje: izgubiti čast
3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti

Danachachtung, die, upoštevanje, spoštovanje

deference [défərəns] samostalnik (to)
popustljivost, obzirnost, ustrežljivost, spoštovanje (nasveta)

in deference to upoštevajoč
to pay (ali show) deference to s.o. spoštovati koga
out of deference to glede na

déférence [deferɑ̃s] féminin spoštovanje; vljudnost; obzirnost

deferencia ženski spol spoštovanje, ustrežljivost, obzir(nost)

dēvōtiō -ōnis, f (dēvovēre)

1. obljuba daritve, darovanje, žrtvovanje: vitae, capitis Ci., P. Decii L. ali Deciorum Min. požrtvovalna smrt, v pl.: Deciorum devotiones Ci.

2. occ. met.
a) zakletev, zaklinjanje: Petr., eius devotionis exemplum N., pilae, in quibus devotio fuerat scripta N.
b) v pl. čaranje, magični zagovori, uroki: carmina et devotiones T., aliquem devotionibus et veneno perimere T., veneficia in principem et devotiones obiectabat T., obiecta sunt, quod coniugem principis devotionibus petivisset T., non prius … , quam veneficiis quoque et devotionibus impugnari se comperisset Suet.
c) zaobljuba, prisega: eius devotionis esse convictum Ci., devotiones faustae (ugodne) Ap.

3. velika vdanost, spoštovanje: Veg.; occ. pobožna vdanost, pobožnost: Lamp., Eccl.