Franja

knit^* [nit]

1. prehodni glagol
plesti, splesti; skleniti, združiti; povezati, sestaviti (together); mrščiti (čelo)

2. neprehodni glagol
povezati se, združiti se; mrščiti se

knit two, purl two dve desni, dve levi (pri pletenju)
to knit the hands skleniti roke
to knit one's brows mrščiti čelo
a well-knit frame lepa postava, lepa rast

lay^*1 [lei]

1. prehodni glagol
položiti, polagati, odložiti, odlagati, postaviti; (z)nesti jajca, pripraviti (kurjavo, mizo) prekriti podložiti obložiti (with , tla itd. s čim)
nanesti (barvo); predložiti, vložiti (npr. zahtevo, before pri)
pripisati, pripisovati (to komu)
zasnovati (načrt); poleči (žito); pomiriti, umiriti, ublažiti (veter, valove)
vojska nameriti (top); splesti (vrv); naložiti (kazen), na.ložiti jih komu; zastaviti (čast, glavo)
vulgarno spolno občevati

2. neprehodni glagol
valiti (jajca); staviti

to lay one's accounts with računati s kom ali čim
to lay an accusation against obtožiti, vložiti tožbo
to lay an ambush (ali snare, trap) pripraviti zasedo
to lay bare razgaliti, odkriti
to lay bricks polagati opeko
to lay blame on zvaliti krivdo na koga
to lay blows (ali stick, it) on naložiti jih komu
to lay one's bones položiti svoje kosti, pokopati
to lay claim to postaviti svojo zahtevo; zahtevati kaj zase
to lay a coat of paint premazati z barvo
to lay the cloth (ali the table) pogrniti, pripraviti mizo
to lay s.th. to s.o.'s charge (ali at s.o.'s door) zvaliti krivdo na koga
to lay the damages at zahtevati od koga povračilo za škodo
to lay the dust poškropiti, da se poleže prah
to lay eyes on zagledati, opaziti
to lay field to field povečati posest z nakupom mejnih njiv
to lay fault to s.o. pripisati komu krivdo
to lay the fire podkuriti peč
to lay one's finger on s prstom kaj pokazati, najti
to lay a finger on položiti roko na koga, tepsti
to lay for zalezovati, čakati v zasedi
to lay hands on dobiti v roke, polastiti se, dvigniti roko na koga
to lay hands on o.s. napraviti samomor
to lay (fast) by the heels zapreti v ječo
to lay hold on (ali of) zgrabiti, prijeti; figurativno ujeti se za kaj
to lay one's hopes on veliko pričakovati od, staviti upe na
to lay heads together stikati glave, posvetovati se
to lay s.th. to heart gnati si kaj k srau, položiti na srce
to lay a ghost pregnati duha
to lay an information against prijaviti koga
to lay low (ali in the dust) podreti, pobiti na tla; figurativno ponižati
to lay lunch pripraviti mizo za kosilo
to lay open odkriti, razodeti
to lay o.s. open izpostaviti se
to lay s.th. on the shelf odložiti kakšno delo
to lay to sleep (ali rest) položiti k počitku; figurativno pokopati
to lay (great, little) store upon pripisovati (veliko, majhno) važnost čemu
to lay siege to oblegati
to lay stress (ali weight, emphasis) on dati poseben povdarek čemu
to lay one's shirt on vse zastaviti
the scene is laid in Paris odigrava se v Parizu
to lay troops (on) nastaniti čete (pri)
to lay s.o. under an obligation naložiti komu nalogo
to lay s.o. under necessity prisiliti koga
to lay s.o. under contribution pripraviti koga, da kaj prispeva
to lay a wager staviti
to lay waste opustošiti
to lay wait for čakati koga v zasedi
to lay the whip to s.o.'s back (pre)bičati koga
the wind is laid veter se je umiril

oplèsti oplètēm (se) oplesti (se), splesti (se): oplesti kosu, čarape

raddle² [rædl]

1. samostalnik
spleten plot

2. prehodni glagol
preplesti, splesti

saplèsti -plètēm (se)
1. splesti (se): saplesti mrežu, kosu, košaru
2. zaplesti (se)
3. sapleo sam se na kamen spotaknil sem se ob kamen

serō¹ -ere, seruī, sertum (indoev. kor. *ser- nizati; prim. skr. sarat- nit, osk. aserum = lat. manum asserere, gr. εἴρω (samo obl. εἶρα, ἐερμένος, ἔερτο) nizam, tvezem, spajam, ἕρμα uhan, ὅρμος ovratna verižica, ogrlica (= na vrvico zanizani biseri), ἐν-ερσις = lat. in-sertio, lat. seriēs, sermō, sors)

1. (na)nizati, nanizati (nanizovati, nanizavati), (z)vrstiti, razvrstiti, strniti (strnjevati), zložiti (zlagati), nabrati (nabirati), (s)plesti, splesti (spletati), (z)vezati, navezati (navezovati, navezavati), zavezati (zavezovati, zavezavati); v tem pomenu le pt. pf. sertus 3 konkr. strnjen, nanizan, stvezen, zložen, spleten: lorica N. verižni oklepi, corona LUCAN., rosa serta et rosa soluta AP., floribus sertis et solutis AP. Od tod subst.
a) sertum -ī, n venec, cvetna kita, girlanda, kita cvetja in sadja: roseo Venus aurea serto AUS.; nav. v pl. serta -ōrum, n: PL., CAT., TIB., LUCR., PLIN. idr., sertis redimiri CI., serta procul, tantum capite delapsa iacebant V., imposuitque suae spicea serta comae O., odoratis innectunt tempora sertis O.
b) redkeje serta -ae, f (sc. corona) venec, cvetna kita, girlanda, kita cvetja: demissae in pocula sertae PR.; serta Campanica ali samo serta CA. bot. = melilotos melilót, medena detelja.

2. metaf. (na)nizati, nanizati (nanizovati, nanizavati), doda(ja)ti, priključiti (priključevati), (z)vrstiti, razvrstiti (razvrščati), spojiti (spajati), privezati (privezovati, privezavati), pritrditi (pritrjevati, pritrjati), navezati (navezovati, navezavati), (s)plesti, splesti (spletati), naplesti (napletati), (na)snovati, zasnovati: aeternum seritote diem concorditer ambo ENN. FR. razvrščajta dan ob dan, ex aeternitate causa causam serens CI., cuius (sc. fati) lege immobilis rerum humanarum ordo seritur L. se vrsti, tumultum ex tumultu, bellum ex bello serunt S. FR., bella ex bellis ali ex bellis bella serendo L., certamina serere L., serere crimina belli V., crebra proelia T. spustiti (spuščati) se v ..., argumento fabulam serere L. (gl. argumentum), moras serere SEN. TR., quid tu porro serere vis negotium? PL. zakaj hočeš v prihodnje stvar gnati naprej s trudom in težavo? Poseb.: serere sermonem CAECIL. AP. GELL., PL. ali sermones PL., sermones inter se L., sermones in vehiculis PLIN. IUN. ali colloquia cum hoste, colloquia per propinquos popularium L. spustiti (spuščati) se v pogovor(e) s kom, zače(nja)ti pogovor s kom, reči kakšno s kom, pogovarjati se s kom, dogovarjati se s kom, multa inter sese vario sermone serere V. ali haec in castris occultis sermonibus serere L. razpravljati, dogovarjati se; tako tudi: multa errores s. STAT.

smȕćkati -ām
1. pretresti: smućkati flašicu sa lijekom
2. skovati, splesti: nešto su između sebe smućkali

spètljati -ām
I.
1. zapentljati, zavezati pentljo: prva odjeća ljudska bili su kožusi od ulovljene divljači, spetljani vlaknima od biljaka
2. splesti: zalizala je kosu i lijepo spetljala u crne pletenice
3. zmesti, zmešati: mogu advokati spetljati i mene, jer nisam školovnjak i ne mogu s njima na kraj
4. strpati: spetljati koga u zatvor
5. stuhtati: vidim već nešto ste spetljali dok mene nije bilo, onako junački iza leđa
6. zagosti jo: to ste mu đavolski spetljali
7. zamešati: spetljati koga u neprijatan posao
8. skrpucati, v naglici narediti: opet je spetljala svoju zadaću, nije joj posvetila pažnje
II. spetljati se
1. zaplesti se: tu se nešto zapetljalo, pa nikud dalje
2. spečati se: neke su se žene spetljale s podoficirima
3. zakomplicirati se

splice² [spláis] prehodni glagol
navtika splesti, spojiti (konca dveh vrvi)
tehnično povezati, zglobiti, spojiti (kose lesa)
figurativno združiti
pogovorno poročiti, povezati v zakon

to splice the mainbrace navtika servirati pijačo (rum) moštvu (ob posebni priliki)
spliced ojačen (peta, prsti nogavice)
nylon spliced ojačen z najlonom

vieō -ēre, (—), viētum (indoev. baza *u̯ei̯H- viti, upogibati; prim. skr. vyáyati vije, zavija, váyati tke, plete, vītāḥ zavit, ovit, navit, vīṭikā vez, obveza; prim. gr. ἴτυς, eol. Ƒίτυς obod kolesa, rob ščita, ἰτέα vrba, οἶσος beka, lat. vitus, vitex, vitta, vitium, vītis, vimen, vīmentum, vīminētum, viēscō, viētus, sl. viti, vitica, svitek, zvit, vitel, lit. výti sukati, stvnem. wid vrv, wīda vrba, stvnem. wintan = nem. winden, stvnem. wandjan, nem. wenden, got. biwindan ovi(ja)ti) vezati, plesti, splesti (spletati): Don. idr., ibant malaci viere Veneriam corollam Enn. ap. Varr., Enn. ap. Fest., Enn. ap. Non., quod ex viminibus vietur Varr., vimina, unde viendo quid facias Varr.; metaf.: viere versūs Varr. (Isid. piše, ko navaja to mesto: viere carmina).

weave^*2 [wi:v] prehodni glagol
tkati; izdelati (a fabric tkanino)
ročno izdelati na statvah; splesti (a basket koš, košaro)
vplesti, vtkati, pretkati (with z)
figurativno snovati, kovati; iznajti, izmisliti, izumiti; spraviti v zvezo, povezati (dogodke); vplesti, vnesti posameznosti

to weave facts into a story vnesti dejstva v zgodbo
to weave a plot kovati, snovati zaroto
to weave one's way through traffic utreti si pot skozi promet
neprehodni glagol
tkati
ameriško, pogovorno hoditi v cikcaku, zvijati se skozi; zaplesti se

weave in prehodni glagol
vtkati; splesti, vplesti (tudi figurativno)

wreathe [ri:ð] prehodni glagol
viti, oviti, vrteti (round, about okrog)
splesti, povezati (v venec); plesti (vence); ovenčati, okrasiti; zviti, obračati, skriviti; kodrati, (na)gubati

to wreathe one's arms prekrižati roke
the snake wreathed itself round a branch kača se je ovila okrog veje
wreatheed column zavit, polžast steber
neprehodni glagol
obračati se, viti se; kodrati se, krožiti (v kolobarjih); zaplesti se
škotsko vrtinčiti se (sneg, pesek), narediti zamete

выплетать, выплести spletati, splesti

заплетать, заплести zapletati, zaplesti, spletati, splesti;

переплетать, переплести prepletati, preplesti; vezati (knjigo); znova spletati, splesti (kito);

уплетать, уплести opletati, oplesti; spletati, splesti; (vulg.) hlastno (po)jesti

aggraticciare

A) v. tr. (pres. aggraticcio) splesti v leso, povezati

B) ➞ aggraticciarsi v. rifl. (pres. mi aggraticcio)

1. redko prepletati se

2. trdno se okleniti, oklepati

3. vzpenjati se:
le viti si aggraticciano agli olmi trte se vzpenjajo po brestih

cane² [kein] prehodni glagol
pretepsti; vtepsti; iz trstja splesti

épisser [epise] verbe transitif splesti skupaj (deux bouts de cordage, deux câbles dva konca vrvi, dva kabla)