Franja

féderbāl m (n. Feder, Ball) šalj. spanje

letargo m (pl. -ghi)

1. zool. spanje:
cadere in letargo pren. šalj. globoko zaspati

2. med. letargija

3. pren. zaspanost, mrtvilo, nedelavnost

nox, noctis, f (indoev. kor. *nóku̯ts, gen. *néku̯ts noč; prim. skr. nák(t) = gr. νύξ, gen. νυκτός = sl. noč = hr. nȏć = lit. naktìs = let. nakts = got. nahts = stvnem. naht = nem. Nacht = ang. night, lat. noctua, nocturnus, gr. νύκτερος, νυκτερινός = nocturnus)

1. noč, nočni čas, tudi večer: caeca Ci. idr., intempesta Ci., V., L., serena Ci. (Arat.), gelida, noctes hibernae V., n. frigida, caliginosa H., aestiva L., pruinosa O., languida Lucan., siderea Val. Fl., sideribus illustris T. jasna, svetla (od zvezd), zvezdna, ultima illa nox Sen. ph. = noč smrti, smrtna noč (prim.: nox illa, quae paene ultima atque aeterna nomini Romano fuerit L.); benigna, novissima Stat.; nocte, pesn. tudi noctī (= noctū, gl. noctū) Ci. ep., N., S., L., O. idr. ponoči (naspr. die, interdiu), aut interdiu aut nocte, nocte an interdiu, interdiu an nocte, interdiu nocte L., nocte dieque O., nocte ac die Plin., interdiu vel nocte Suet., noctibus Suet., Fr., noctibus atque diebus Sen. ph. ali diebus ac noctibus Plin. iun., Suet. ali noctibus diebusque Ps.-Q. ali noctibus … diebus Amm. podnevi in ponoči, ponoči … podnevi, de nocte Ci., Suet. še ponoči, še v teku noči, še pred dnevom, še pred svitom, sub noctem C., Suet. pod noč, pozno zvečer, ante noctem H. pred nočjo, še podnevi, per noctem Plin., Iust. ali per noctes Suet. ponoči, per diem et inter noctem Gell. ponoči, primā nocte C. ko se začne mračiti (nočiti), ob mraku, tudi = primā vigiliā ob prvi (po)nočni straži: hisque praecipit, ut prima nocte … ignīs faciant … atque hos secunda vigilia minuant N., multā nocte Ci. ep., T. ali de multā nocte Ci. ep. v pozni (trdi) noči, pozno ponoči, ad multam noctem C., Suet. ali in multam noctem Suet., Aur. epit. pozno v noč, do trde noči, mediā nocte Ci. ep., Suet., Aur. ali nocte mediā Suet. ali de mediā nocte C., Suet. opolnoči, concubiā nocte (gl. concubius), priore nocte Ci. predvčerajšnjo noč, obductā nocte N. pod krilom (okriljem) noči, v temni noči = obtenta nocte V., diem noctemque N. noč in dan, noctes diesque Pl., Ci. = noctesque et dies Ter. = dies noctesque Ci., C., N. = noctes atque dies Ci., Lucr., V. = noctes et dies Pl., Ci. več dni in noči, noč in dan; quid hoc noctis (= hac nocte) … venis? L., obscurum noctis (= obscura nox) T., incerta noctis T. Star. nox adv. ponoči: si nox furtim faxit Tab. XII ap. Macr., si luci si nox Enn., hinc mediā remis Palinurum pervenio nox Luc. Pooseb. Nox, Noctis f Noč, boginja noči, Kaosova hči, sestra Ereba in po njem mati Etra (Aether) in Furij, bivajoča v podzemlju: Tib., Sen. tr., Val. Fl., Amor, Dolor, Metus … Hesperides, Somnia, quos omnes Erebo et Nocte natos ferunt Ci., Nox atra polum bigis subvecta tenebat V., iam Nox (po nekaterih izdajah nox) inducere terris umbras et caelo diffundere signa parabat H., Nox caelum sparserat astris O., sorores Nocte genitae O.

2. meton. nočni počitek, nočni pokoj, spanje, spanec, sen, sanje: nec umquam … oculisve aut pectore noctem accipit V., nox Aenean somnusque reliquit V., multā nocte Sil. v trdnem spanju (spancu), talia vociferans noctem exturbabat Stat., noctem retractare Stat. sen, sanje, nostras terrentem noctes Stat., nox non ebria, sed soluta curis Mart.; occ.
a) nočno delo, nočni posel: hac nostras exsolvat imagine noctes (po nekaterih izdajah cartas) Val. Fl., noctes Atticae Gell. (naslov Gelijevega dela).
b) nočno spolno občevanje, nočni spolni odnos, nočna spolna združitev: Ci. ep., offendi ibi militem eius (sc. mulieris) noctem orantem Ter., non feret (sc. Flaccus) assiduas potiori te dare noctes H., noctem poscere, rogare, locare O., saepe nega noctes O., noctem alicui polliceri Suet., noctium vices dividere Iust.; od tod non viduas iacere noctes Cat. noči ne preležavati sam.
c) nočna slovesnost, skrivni nočni obredi, nočni misteriji (v Elevzini): noctes initiorum sacratae Iust.
d) ponočevanje, nočno kričanje (vpitje): omnis et insanā semita nocte sonat Pr.

3. metaf.
a) tema, temina, temačnost, mrak, mračnost kakega kraja, poseb. zaradi deževnega vremena ali nevihte, nevihta, vihra, slabo vreme: Pr., Sen. ph., usque adeo tetra nimborum nocte coorta Lucr., atra, fumifera V., Erebi nox profunda V., Tartarea n. Val. Fl., propinquanti noctem inplicat Val. Fl., noctem paventes timidi navitae Ci. poet., noxque super campos telis conserta pependit Lucan.; pren.: quae (sc. philosophia) lucem eriperet et quasi noctem quandam rebus offunderet Ci.
b) senca: veteris sub nocte cupressi Val. Fl.
c) podzemlje: ire per umbras … noctemque profundam V., descendere nocti Sil., arbiter noctis Cl.
d) noč oči, slepost, slepota: Ps.-Q., trahens inopem sub nocte senectam O., nox oculis pavido venit oborta metu O., ego vero non video, nox oboritur et crassa caligo Sen. ph. ap. Q., sceleri haec meo parum alta nox est Sen. tr.
e) smrtna noč = smrt: lumina nox clausit O., in aeternam clauduntur lumina noctem V., iam te premet nox H., nos omnes una manet nox H., nox est perpetua una dormienda Cat., nox subit atque oculos vastae obduxere tenebrae Lucan., nocte obitā Sil.

4. pren.
a) temnost = nejasnost, nerazumljivost: mei versus aliquantum noctis habebunt O.
b) duševna tem(ot)a, duševna slepota, nerazum(nost), nespametnost, zaslepljenost, zmota: animi O., quantum mortalia pectora caecae noctis habent! O.
c) pozaba, pozabljenje: obicere noctem peccatis H., multāque oppressum nocte pudorem Sil.
d) zmota, zmešnjava, žalostno stanje, žalosten položaj, žalostne okoliščine (razmere): etsi doleo me … in hanc rei publicae noctem incidisse Ci., rei publicae offusa nox Ci., nox ingens scelerum Lucan.

quiēs¹ -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

2. metaf.
a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. — Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.

repos [rəpo] masculin počitek, oddih, mirovanje, mir; spanje; figuré odmor, pavza

de tout repos čisto miren, ki nudi popoln mir
situation féminin de tout repos zelo mirna služba, sinekura
sans repos (ni cesse) brez odmora, brez pavze, nepretrgano
repos! (militaire) voljno!
repos éternel večni mir
repos hebdomadaire tedenski, nedeljski počitek
repos public javni mir
repos dans un vers cezura, premolk v stihu
lit masculin de repos postelja za počivanje čez dan
champ masculin du repos pokopališče
terre féminin au repos praha
accorder, donner un peu de repos à quelqu'un dati komu nekoliko počitka, miru, oddiha
n'avoir pas de repos (figuré) nobenega miru ne imeti
avoir la conscience en repos imeti mirno vest
dormir en repos (figuré) (môči) mirno spati
laisser en repos pustiti pri, v miru
prendre du repos odpočiti si, počivati
troubler le repos de quelqu'un motiti koga v spanju

repose¹ [ripóuz] samostalnik
počitek, počivanje, mirovanje, odmor; mir, pokoj, tišina, spanje, sen; oddih (from od)
umirjenost, mirnost; (umetnost) harmonija

in repose v mirovanju (tudi o vulkanu)
repose from toil oddih od napornega dela
to lack repose lahkó se pustiti vznemiriti
to seek (to take) repose iskati (najti) mir

reposo moški spol mir, počitek, počivanje, oddih; spanje

reposo en cama (med) počivanje v postelji
cura de reposo (med) počivalna (ležalna) kura

rest¹ [rest] samostalnik
(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče
tehnično opora, opornik, podpornik
glasba pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena moč

without rest brez miru, brez odloga, nemudoma
at rest miren, nepremičen, mrtev
a good night's rest dobro spanje
rest room soba za počivanje, dnevna soba; ameriško toaleta
rest period šport odmor v igri
day of rest dan počitka, praznik
sailors' rest dom za pomorščake
travellers' rest turistični dom (prenočišče)
vulcano at rest mirujoč vulkan
to be at rest mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjen
to allow an hour for rest privoščiti si uro počitka
to come to rest priti do miru, pomiriti se
to go (to retire) to rest iti k počitku, iti spat
to lay to rest položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopati
to set s.o.'s mind at rest pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti koga
to set a question at rest odločiti, rešiti vprašanje
to take a rest odpočiti se
to take one's rest počivati, iti k počitku
I want rest potreben sem počitka

ripōso

A) m

1. počitek, odmor, oddih: ekst. spanje:
buon riposo! prijeten počitek!
l'eterno riposo evfemistično večni počitek, smrt
riposo domenicale nedeljski počitek
oggi riposo gled., film danes ni predstav

2. knjižno mir

3. pokoj:
andare a riposo upokojiti se
collocare a riposo upokojiti
mettere qcs. a riposo, in riposo česa ne uporabljati več

4. glasba pavza

5. agr. zimsko spanje, mirovanje; prelog:
riposo del terreno praha

6. arhit. ravna površina (v nasprotju z razgibanimi):
le volute e i riposi di un palazzo barocco volute in ravne površine baročne palače

B) inter. voj. na mestu odmor!

sȁn snȁ m, mest. ù snu, mn. snȍvi in snȉ, daj. snȉma
1. sen, sanje: tumač snova razlagalec sanj; na to nisam ni u snu pomislio; san mi se nije ispunio
2. spanje: tvrd, lak, miran, dubok san; zimski san zimsko spanje; prenuti, trgnuti koga iza sna predramiti koga; uljuljati koga u san zazibati koga v spanje; spavati vječni san; carstvo snova kraljestvo sanj; hodanje u snu med. hoja v snu, samnambulizem

sȁnak sȃnka m sen, spanje, spanec: svladao ga sanak; trgnuti se iz -a; sanak će te umiriti

Schlaf, der, (-es, ohne Plural) spanje, spanec (leiser rahel, fester trden, tiefer globok); sen; figurativ spanček, krmežljavost; der Schlaf des Gerechten spanje pravičnega; der ewige Schlaf večni počitek; im Schlafe v spanju; in den Schlaf wiegen/singen uspavati; in Schlaf fallen zaspati; figurativ nicht im Schlafe niti v sanjah (ne)

Schlafen, das, spanje

Schlafzustand, der, spanje, spanec

sieste [sjɛst] féminin opoldanski počitek, oddih, spanje (po kosilu), siesta

faire la sieste počivati po kosilu

sleep¹ [sli:p] samostalnik
spanje, spanec
zoologija zimsko spanje; zaspanost
figurativno smrtno spanje
figurativno mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrt

in one's sleep v spanju
sleep drink uspavalni napoj
the sleep of the just spanje pravičnega
brief sleep kratko spanje, spanček
broken sleep móteno, prekinjeno spanje
the last sleep figurativno večno spanje, smrt
restless sleep nemirno spanje
sound sleep zdravo, globoko spanje
want of sleep pomanjkanje spanja
eyes full of sleep zaspane oči
to fall on sleep arhaično zaspati
to get some sleep nekoliko spati
I couldn't get a wink of sleep nisem mogel zatisniti očesa
to go to sleep zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figurativno umreti
to have one's sleep out naspati se
the sleep that knows no waking spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrt
I was overcome with sleep premagal me je spanec
to put (to send) to sleep uspavati; figurativno umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcem
to start of one's sleep planiti iz spanja
to walk in one's sleep hoditi v spanju

sleeping [slí:piŋ]

1. samostalnik
spanje

2. pridevnik
speč, počivajoč

Sleeping Beauty Trnjulčica
sleeping account ekonomija, pogovorno mrtev konto
sleeping hour čas spanja

somme² [sɔm] masculin spanje

faire un petit somme malo zaspati
ne faire qu'un somme nepretrgoma spati (celo noč)

sommeil [sɔmɛj] masculin spanje; spanec; zaspanost; utrujenost

sommeil éternel večno spanje, smrt
sommeil de la nature spanje narave
sommeil léger, profond, agité lahko, globoko, nemirno spanje
maladie féminin de sommeil spalna bolezen
s'arracher du sommeil iztrgati se, planiti iz spanja
il s'est abandonné, il a cédé, il a succombé au sommeil spanec ga je premagal
j'ai besoin de 10 heures de sommeil potrebujem 10 ur spanja
avoir sommeil biti zaspan, utrujen
dormir d'un sommeil de plomb; dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
laisser une affaire en sommeil začasno odložiti zadevo
mettre en sommeil (figuré) dati ad acta
réveiller quelqu'un en plein sommeil zbuditi koga sredi spanja
tirer quelqu'un du sommeil zbuditi koga iz spanja
mourir de sommeil stoje spati, umirati od spanca, od utrujenosti
tomber de sommeil klecati, padati od utrujenosti
vaincre le sommeil premagati spanec

somn

I. -uri n spanec, spanje, sen
□ a-i fi somn biti zaspan

II. -i m zool. som