Franja

Júd; Júdinja Jew; Jewess; ZDA žargon Yiddisher

poljski Júd; Júdinja Polish Jew
večni Júd; Júdinja the Wandering Jew
hujskanje proti Júd; Júdinjaom Jew-baiting
preganjanje Júd; Júdinjaov persecution of jews
sovražnik Júd; Júdinjaov Jewbaiter, anti-Semite
sovraštvo do Júd; Júdinjaov antiSemitism

Júd, -inja Juif moški spol , Juive ženski spol

večni Jud le Juif errant
sovražen Judom, sovražnik Judov antisémite (moški spol)
preganjanje Judov persécution ženski spol des Juifs; (stiskač) avare moški spol

ljudstv|o srednji spol (-a …) das Volk, -volk (barbarsko Barbarenvolk, božje Gottesvolk, bratsko Brudervolk, kulturno Kulturvolk, nomadsko Nomadenvolk, otoško Inselvolk, pastirsko Hirtenvolk, pogansko Heidenvolk, pomorsko Seevolk, primitivno Naturvolk, pritlikavo Zwergvolk)
izvoljeno ljudstvo das auserwählte Volk
vojska oboroženo ljudstvo das Volk in Waffen
…ljudstva Volks-
(duh der Volksgeist, glas die Volksstimme, jeza der Volkszorn, poneumljanje die Volksverdummung, sovražnik der Volksfeind, volja der Volkswille, zapeljevalec der Volksverführer, zastopnik der Volksvertreter, življenje das Volksleben)
iz ljudstva aus dem Volk

ogórčen outré, indigné, révolté, scandalisé, acharné, exaspéré

ogorčen protest protestation ženski spol indignée
postati ogorčen s'indigner
ogorčen nasprotnik, sovražnik, boj adversaire moški spol, ennemi moški spol, combat moški spol acharné
ogorčeno se boriti combattre avec acharnement

okróg (tout) autour de; (tout) alentour; prés de, à côté de ; (približno) environ, à peu prés, approximativement, à peu de chose prés, vers, sur les, aux alentours de

tu okrog aux (ali dans les) environs
okrog hiše autour de la maison
okrog sveta autour du monde
hoditi okrog vrele kaše (figurativno) tourner autour du pot
ozreti se okrog sebe jeter un coup d'œil autour de soi
vrti se okrog vprašanja (figurativno) il tourne autour de la question
okrog in okrog trdnjave je sovražnik l'ennemi est tout autour de la forteresse
našli ga boste nekje okrog hiše vous le trouverez quelque part prés de (ali à côté de) la maison
okrog 300 oseb 300 personnes environ
okrog desetih à dix heures environ, aux alentours de dix heures, vers dix heures
ima jih okrog štirideset il a environ quarante ans, il a à peu prés la quarantaine
okrog poldneva vers midi
okrog tretje ure vers trois heures, aux environs (ali alentours) de trois heures
zaslužiti okrog deset tiso frankov gagner environ (ali autour de, à peu prés) dit mille francs
prišel bom k vam okrog osmih je viendrai chez vous aux alentours de (ali vers, sur les) huit heures
okrog novega leta aux alentours du Nouvel an
okrog se zavrteti faire un tour (ali pivoter, tourner) sur ses talons
na desno okrog! (v francoski vojski) demi-tour droite!
na levo okrog! demi-tour gauche!

podóba picture; image; (na kovancu) effigy; (ilustracija) illustration; (portret) portrait, likeness

senčna podóba silhouette
novec z Napoleonovo podóbo coin bearing the head of Napoleon
v človeški podóbi in man's likeness
po vsej podóbi (videzu) to all appearances
sovražnik v podóbi prijatelja an enemy in the guise of a friend
podóba je bila, da bo dež it looked like rain

polomíti (-lómim)

A) perf. ➞ lomiti

1. rompere, spezzare; abbattere; guastare, scassare:
sneg je polomil veje la neve ha spezzato i rami
polomiti uro guastare l'orologio, rompere l'orologio

2. polomiti ga, jo pog. far fiasco, far cilecca, far male; sbagliare:
pošteno ga je polomil ha sbagliato di grosso
polomil si jo, da jih nisi povabil hai fatto male a non invitarli

B) polomíti se (-lómim se) perf. refl. rompersi, spezzarsi; scassarsi

C) polomíti si (-lómim si) perf. refl. rompersi, spaccarsi:
sovražnik si bo polomil zobe il nemico si romperà i denti, verrà sconfitto

préj sooner, earlier; before, beforehand, previously; formerly, prior to; rather

préj ali slej sooner or later, some time or other
malo préj a while ago
čim préj tem bolje the sooner the better
čim préj as soon as possible, at your earliest convenience
préj kot ne as likely as not
vse préj kot anything but
dan préj the day before, on the preceding day
préj navedeni aforementioned, aforesaid
X.Y., préj Z.U. X.Y., formerly Z.U.
préj sovražnik kot prijatelj rather an enemy than a friend
toliko préj all the sooner
on je vse préj kot bogat he is anything but rich
moj položaj je vse préj kot siguren my position is anything but a safe one
préj kot odideš before your departure
ne da bi nas préj obvestil(i) without giving us any previous notice
nismo pisali préj, ker nismo vedeli vašega naslova we did not write before, not knowing your address
jaz bi préj (= rajši) (šel) kot... I would rather (ali I would sooner, I prefer to) (go) than...

prodírati prodréti to penetrate; to pierce; vojska to advance

prodírati, prodréti s svojimi nazori to make one's opinions prevail
sovražnik hitro prodira the enemy is advancing rapidly (ali is making rapid progress)

razréden (-dna -o) adj.

1. šol. di, della classe

2. soc. di classe, classista, classistico:
razredni sovražnik nemico di classe
razredna zavest coscienza di classe
razredna ideologija ideologia classista

razredn|i [é] (-a, -o) klassenmäßig, Klassen- (antagonizem der Klassenantagonismus, boj der Klassenkampf, interes das Klasseninteresse, izlet die Klassenfahrt, pouk der Klassenunterricht, sovražnik der Klassenfeind, analiza die Klassenanalyse, družba die Klassengesellschaft, država der Klassenstaat, konferenca die Klassenkonferenz, razlika der Klassenunterschied, skupnost die Klassengemeinschaft, vladavina die Klassenherrschaft, zavest das [Klassenbewußtsein] Klassenbewusstsein, nasprotje der Klassengegensatz, praznovanje das Klassenfest)
razredno zaveden [klassenbewußt] klassenbewusst

smŕten (of) death, concerning death; (usoden) deadly, fatal; (kazen) capital, mortal, lethal; (smrti podoben) deathlike, deathly

smŕtni boj agony, last throes pl, death agony
smŕtni greh mortal (ali deadly) sin
sedem smŕtnih grehov the seven deadly sins
smŕtna groza horrors pl of death
smŕtno hropenje death rattle
smŕtna kazen capital sentence, death penalty
smŕtne muke pangs pl of death
smŕtna nesreča fatal accident, accidental death
smŕtna nevarnost mortal danger, deadly peril
smŕtno oznanilo notice of death, obituary
smŕtna obsodba capital sentence, condemnation to death, death warrant
smŕtna postelja deathbed
smŕtni primer death, casualty
smŕtna rana mortal wound
smŕtna slutnja premonition (ali presentiment) of death
smŕten strah mortal fear
smŕtni sovražnik deadly enemy
smŕtno sovraštvo deadly hatred
smŕtni udarec death-blow
smŕtna ura hour of death
smŕtni (mrtvaški) zvon death knell
biti v smŕtni nevarnosti to be in mortal danger

smŕten (-tna -o) adj.

1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
smrtna rana ferita mortale
smrtni sovražnik nemico mortale
smrtna kazen pena capitale

2. (umrljiv) mortale:
vsi smo smrtni tutti siamo mortali

3. pren. mortale, di tomba:
smrtno sovraštvo odio mortale
smrtna tišina silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ležati na smrtni postelji agonizzare
spati smrtno spanje essere morti
smrtna obsodba condanna a morte
rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
šport. smrtni skok salto mortale
šport. smrtni zavoj spirale della morte
zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga)

smrtn|i (-a, -o) Todes-, Tod- (krik der Todesschrei, nagon der Todestrieb, sovražnik der Todfeind, strah die Todesfurcht, die Todesangst, strel der [Todesschuß] Todesschuss, udarec der Todesstoß, rana die Todeswunde, slutnja die Todesahnung, sovražnica Todfeindin, stiska die Todesnot)

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

strupén poisonous; venomous; medicina toxic, toxicant; medicina virulent; figurativno baneful, viperous, arhaično viperine

strupén jezik viperish tongue, spiteful (ali malicious) tongue
strupén mraz bitter cold
strupén sovražnik embittered (pesniško envenomed) enemy
strupén zob poison fang, fang
strupén plin poison gas
strupéna rastlina poisonous plant
strupén pajek venomous spider
strupéna snov poisonous substance, medicina virus
strupén napoj, strupéna pijača poisoned drink (pesniško draught, potion)
strupéna kača venomous serpent, poisonous snake
strupéna goba poisonous mushroom, toadstool
strupéna pilula poisoned pill
strupén dež aeronavtika vojska poison spray
strupéna ženska (figurativno) viperess
strupéno sovražiti to hate like poison

števílčno adv. numericamente, per numero:
sovražnik je številčno močnejši il nemico è numericamente preponderante

števílka (-e) f

1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari

3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza

tújec stranger; (inozemec) foreigner; (tuj državljan) alien, foreign subject, unnaturalized foreigner; (neznanec) unknown person

jaz sem tu tújec I am a stranger here
nezaželen tújec undesirable alien
knjiga tújcev visitors' book
vodnik za tújce (tourist) guide
sovražen do tújcev hating aliens, xenophobic
sovraštvo do tújcev xenophobia
sovražnik tújcev xenophobe

zaklet [é] (-a, -o)

1. verwünscht, verhext
kot zakleto wie verwünscht, wie verhext
X je zaklet ein Fluch liegt über X

2. (zadrt) eingefleischt
zaklet sovražnik der Erzfeind